[Video] Boris Kham: Od sončnega mrka in krvave lune do slovenskih pečatov v vesolju (Vroča tema, 2. 8. 2026)

V podkastu Vroča tema smo tokrat gostili izjemnega človeka in nedavnega prejemnika priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti za leto 2025, profesorja fizike, Borisa Khama. Z njim smo odstirali skrivnosti našega osončja in galaksij, spoznavali osupljive hitrosti, s katerimi drvimo skozi vesolje, ter odkrivali bogato in pogosto spregledano slovensko astronomsko dediščino. Predvsem nam je razkril podrobnosti o pravem nebesnem spektaklu, ki nas čaka v avgustu.

Kdo je Boris Kham?

Boris Kham je strasten opazovalec neba in priznan profesor fizike, ki zna najkompleksnejše koncepte astrofizike približati vsakomur. Njegova pot v astronomijo se je resneje začela leta 1969 z vpisom na Fakulteto za matematiko in fiziko. Širši slovenski javnosti je dobro poznan kot dolgoletni sodelavec radia Ognjišče, kjer že več kot 25 let zgolj z besedo mojstrsko opisuje nebesne pojave. Svoje bogato znanje s pristnim navdušenjem na poljuden način prenaša na vse generacije, od predšolskih otrok do študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Njegov prispevek k znanosti in njeni popularizaciji je bil nagrajen z najuglednejšim priznanjem Prometej znanosti.

Vesolje kot matematična poezija in pogled v preteklost

Profesor Kham nas nenehno opominja, da v vesolju kljub nepredstavljivim hitrostim ne vlada kaos, temveč smotrna urejenost. Naš planet se skupaj s Soncem giblje okoli središča galaksije z neverjetno hitrostjo 220 kilometrov na sekundo. Še bolj osupljivo pa je zavedanje, da je vsak naš pogled na nočno nebo pravzaprav potovanje skozi čas. »Če pogledate proti Severnici, gledate 432 svetlobnih let v preteklost,« pojasnjuje profesor. Svetloba, ki jo danes vidimo s te zvezde, je na svojo pot krenila leta 1593, v času zgodovinske bitke pri Sisku.

Veliko knjigo narave lahko berejo tisti, ki poznajo jezik, v katerem je bila napisana. In to je jezik matematike.

Slovenski pečati med zvezdami in dragocenosti v slovenskih knjižnicah

V neskončnem prostranstvu vesolja smo svoj pečat pustili tudi Slovenci. V podkastu izvemo tudi za krater na Luni, ki nosi ime po Juriju Vegi, in za komet, ki ga je na observatoriju Črni vrh odkril Stanislav Matičič. Poseben razlog za ponos je Jožef Stefan, astronom in fizik, ki je edini Slovenec s fizikalno konstanto v svetovnem merilu in prvi, ki je natančno ocenil temperaturo na površju Sonca. Prav tako imamo v vesolju svoj »eksoplanet« Iztok in matično zvezdo Ireno, ki spominjata na junaka iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Kham nam razkrije še eno strogo varovano skrivnost; v Sloveniji hranimo kar dva izjemno redka originalna izvoda druge izdaje knjige Nikolaja Kopernika »O kroženju nebesnih sfer« iz leta 1566. En izvod originala skrbno varujejo v ljubljanskem NUK-u, drugega pa v frančiškanski knjižnici pri Tromostovju.

Jožef Stefan je edini Slovenec, ki ima fizikalno konstanto v svetovnem merilu.

Spektakel, ki nas avgusta čaka na nebu 

Najbolj vroča tema tokratnega pogovora je bila »veseloigra«, ki se bo na nebesnem svodu odvila avgusta letos. Kot izpostavlja profesor Kham, bo dogajanje doseglo vrhunec 12. avgusta, ko bomo lahko opazovali sončni mrk.

Medtem ko bo mrk v Španiji popoln, bomo v Sloveniji deležni delnega mrka, pri katerem bo Luna zakrila kar 84 odstotkov Sonca. Na našem območju se bo mrk začel ob 20.00 in 12 minut. »Težava pri opazovanju bo ta, da bo Sonce le še 7 stopinj nad obzorjem,« opozarja profesor in strogo svetuje: »Nujno je imeti čist pogled proti severozahodu, brez motečih hiš ali dreves, najbolje z višjih točk, kot so Krn, Nanos ali Limbarska gora.«. Ob tem je nujna uporaba posebnih zaščitnih folij in očal, saj nezaščiten pogled v Sonce trajno poškoduje vid.

Nujna je uporaba posebnih zaščitnih folij in očal, saj nezaščiten pogled v Sonce trajno poškoduje vid.

Isti večer bo na nebu potekal še en spektakel, saj bo Zemlja letela skozi gost rep prašnih delcev kometa Swift-Tuttle, kar bo povzročilo vrhunec priljubljenega meteorskega roja perzeidov. Ker bo Luna v mlaju, bodo pogoji za opazovanje teh nebesnih utrinkov idealni.

Pester avgustovski dogodek se bo zaključil 28. avgusta ob 6.00 zjutraj, ko bo nastopil še delni lunin mrk. Profesor Kham ob tem slikovito odgovori na vprašanje, zakaj se Lune ob mrku obarvajo v specifične odtenke. »Luna bo takrat pridobila opečnato ali celo krvavo obarvanost. Do tega pride, ker se del sončne svetlobe lomi in prehaja skozi Zemljino ozračje ter se odbije nazaj na Luno. Barva je popolnoma odvisna od trenutnega stanja naše atmosfere in prisotnosti prašnih delcev v njej,« fizikalno logiko povzame naš gost.

Vesolje je smotrno in urejeno, to ni nek kaos.

Svetlobno onesnaženje in pomen osebnega stika z naravo

Čeprav nam internet ponuja na tisoče čudovitih astronomskih posnetkov, profesor zagovarja osebno izkušnjo. Opazovanje nočnega neba človeka pomiri in mu vlije občutek skromnosti. Vendar opozarja na pereč problem sodobnega časa – svetlobno onesnaženje. Nad večjimi mesti, kot je Ljubljana, se namreč dviga močna svetlobna kupola, ki nam dobesedno krade zvezde in nas sili k iskanju teme visoko v hribih.

Čeprav lahko čudovite slike vesolja gledaš po internetu, je to, da naravo in njeno dinamiko doživiš in občutiš sam na terenu, nekaj povsem drugega.