[Video] Dr. Milček Komelj in dr. Jožef Muhovič: Pri nas se lahko vsakdo razglasi za umetnika (Slo 35, 24. 6. 2026)

V tokratni epizodi oddaje 35 let Slovenije smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Milčeka Komelja in akademskega slikarja in filozofa dr. Jožefa Muhoviča. Z njima se je pogovarjala Vida Petrovčič.

Muhovič poudari, da je kultura odraz družbe, zato se sprašuje, na kakšni osnovi je kultura nastajala pri nas v letih po osamosvojitvi. Kot eno izmed dveh glavnih izhodišč za kulturo pri nas vidi postrevolucionarno ideologijo, ki se z režimom ni končala.

Komelj podpre to tezo, ko spomni na delovanje bivše ministrice za kulturo Aste Vrečko, katere prve poteze po nastopu so bile obisk Čebin in ukinitev muzeja osamosvojitve. Bolj kot proslovenskost pri njenem delovanju vidi nostalgijo po starem sistemu, kar se odraža pri kulturi pri nas nasploh. Zaključi z izjavo, da je umetnost pri nas najbolj zlorabljen pojem, saj se vsak lahko razglasi za umetnika in vsaka banalna »stvaritev« je lahko umetnina.

V zvezi s tem izrazi, da pri nas izgineva umetnostna kritika, prevladuje pa piarovstvo, torej le promocija.

Zakaj slovenska kultura še ni zares osamosvojena?

Muhovič meni, da nekaterim garnituram vlade osamosvojitev ne pomeni nič, kar označi za absurd. Dodaja še, da čeprav imamo svojo državo, še nismo bili zmožni razviti svoje kulture, ki bi temeljila na narodni zavesti in idejah osamosvojitve.

Izjavi, da kultura danes temelji na ekscesu, saj želi na ta način pustiti globlji vtis. Komentira primer Svetlane Makarović, sicer dobre pesnice, ki pa jo sedaj poznamo predvsem po nesramnih in žaljivih besedilih. Meni, da bo čas izbrisal nezaslužne Prešernove nagrajence tako, da se bodo zanamci spomnili le nekaterih res markantnih.

Komelj kritično predstavi dejstvo, da je mnogih umetnikov sram slovenstva in svoja dela raje predstavljajo v angleščini in da zelo redki za osrednjo temo svoje umetnosti izberejo narodno zavednost.

Obenem opomni, da obstaja veliko del, ki spominjajo in poveličujejo funkcionarje prejšnjega režima, ki je zagrešil velike zločine proti našemu narodu. Meni, da tovrstna umetnost Slovencem škoduje, saj odpira še ne zaceljene rane in preprečuje prehod med sistemskima in družbenima ureditvama.

Muhovič opredeli umetnost kot sredstvo za dosego več ciljev. Danes se soočamo z aktivizmom preko umetnosti, ko politična opcija financira umetnike, da skozi umetnost izražajo interese in ideološka prepričanja te opcije.

Ideologija v umetnostni kritiki

Komelj pripoveduje o primeru umetnostnih kritik, ki so kritizirale slovenski narod, ker naj bi bili premalo rasno raznoliki in kulturno heterogeni, kar nima popolnoma nobene veze s konstruktivno kritiko umetnostnega dela. Predstavi tezo, da je umetnost orodje elit, ki želijo preko nje plasirati svoje interese in vplivati na javnost.

Muhovič našteje nekaj najbolj pomembnih Slovenskih umetnikov. Na področju literature tu vidi Draga Jančarja, Zorana Mušiča, Borisa Pahorja, Janeza Bernika in Andreja Jemca, saj so to umetniki, ki so opozarjali na tragična bratomorna dogajanja med in po vojni, še preden se je o tem smelo govoriti.

Vabljeni k ogledu pogovora; Slovenci moramo biti bolj ponosni na to, kar imamo in to tudi izražati skozi umetnost.