EBRD Sloveniji močno zvišala napoved rasti: toda opozorilo o javnih financah

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, kar je za 1,6 odstotne točke več od junijske ocene. K izboljšanju obetov prispevajo predvsem naložbe, med njimi obnova po poplavah. Že prihodnje leto pa banka pričakuje umiritev rasti na 2,2 odstotka.

Popravek napovedi je velik: EBRD je junija za Slovenijo pričakovala 2-odstotno rast, zdaj pa je njena ocena za leto 2026 višja za 1,6 odstotne točke. V septembrskem poročilu posebej izpostavlja okrepljeno investiranje, povezano z obnovo po poplavah leta 2023. Po podatkih banke so se izboljšale tudi razmere v predelovalnih dejavnostih in izvozu, hitreje pa rastejo posojila podjetjem.

Slovenija tako izstopa iz širše slike držav, v katerih deluje EBRD. Banka je skupno napoved rasti za svoja območja delovanja za letos znižala na 2,5 odstotka. Na njihove obete pritiskajo višje cene energije in hrane, motnje v trgovini ter dražje financiranje. Pri Sloveniji je zaradi močnih naložb ubrala nasprotno smer in napoved zvišala.

Napovedi EBRD in UMAR sta si blizu

Podobno sliko letošnjega leta je jesenski napovedi predstavil Urad za makroekonomske analize in razvoj. UMAR za leto 2026 predvideva 3,8-odstotno gospodarsko rast, kar je dve desetinki odstotne točke več od napovedi EBRD. Za leto 2027 domači urad pričakuje 2,5-odstotno rast, EBRD pa 2,2-odstotno. Obe ustanovi torej pričakujeta, da bo letošnji pospešek prihodnje leto popustil.

UMAR pojasnjuje, da letos hkrati učinkuje več spodbud. Zaključujejo se projekti načrta za okrevanje in odpornost ter gradnja drugega tira, povečane so občinske naložbe, vlagajo pa tudi zasebna podjetja. Rast podpirata še potrošnja gospodinjstev in izvoz. Del teh dejavnikov je vezan na zaključek projektov oziroma na letošnji naložbeni cikel, zato se njihov učinek ne bo v enaki meri prenesel v leto 2027.

Podatki za prvo polletje potrjujejo pospešek

Napovedi se opirajo na že izmerjeno rast. Po podatkih SURS-a je bil slovenski bruto domači proizvod v drugem četrtletju za 5 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. V celotnem prvem polletju je bila medletna rast 4,1-odstotna. To je precej več od junijskih napovedi za celo leto.

Pomembno vlogo so imele naložbe. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v drugem četrtletju medletno povečale za 13,2 odstotka. Najbolj so zrasle naložbe v zgradbe in objekte, za 19 odstotkov, povečale pa so se tudi naložbe v opremo in stroje. To kaže, da letošnji investicijski zagon ni omejen na eno samo vrsto projektov.

Okrepila se je tudi menjava s tujino. Izvoz blaga in storitev je bil v drugem četrtletju za 6,4 odstotka večji kot leto prej. Uvoz se je povečal še hitreje, za 7,6 odstotka, zato sama rast izvoza ne pomeni enako velikega pozitivnega prispevka zunanje menjave k BDP. Za slovenska podjetja pa okrevanje izvoza ostaja pomemben znak močnejšega povpraševanja.

Rast je bila vidna tudi v dodani vrednosti. V gradbeništvu je ta medletno poskočila za 15,9 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 4,3 odstotka. Prav gibanje industrije bo pomembno za presojo, ali se lahko gospodarski zagon nadaljuje tudi takrat, ko se bodo nekateri veliki gradbeni projekti zaključili.

Višja rast prinaša prihodke, a tudi vprašanje trajnih izdatkov

Boljša gospodarska rast praviloma podpira pobiranje davkov in prispevkov. Toda EBRD ob ugodnejših obetih za Slovenijo opozarja na povečane javnofinančne pritiske. Med razlogi navaja stroške obnove po poplavah in reformo plač v javnem sektorju. Pri načrtovanju proračuna je zato pomembna razlika med izdatki, ki bodo z zaključkom projektov usahnili, in tistimi, ki bodo ostali tudi v prihodnjih letih.

Za gospodinjstva višja rast prav tako ne pomeni, da so pritiski na življenjske stroške izginili. UMAR za letos napoveduje 3,1-odstotno povprečno inflacijo, višjo od spomladi predvidenih 2,6 odstotka. Med razlogi izpostavlja predvsem dražje energente in storitve, proti koncu leta pa pričakuje tudi ponovno rast cen hrane.

Ključno bo, kaj ostane po letošnjem investicijskem valu

Največje tveganje za slabši razplet EBRD vidi v izvozu. Če bi se razmere pri trgovinskih partnericah poslabšale, bi manj naročil lahko zavrlo tudi zasebne naložbe. UMAR ob zunanjih tveganjih opozarja še na pomanjkanje delovne sile, ki lahko poveča stroške dela in oslabi konkurenčnost podjetij.

Letošnja napoved je za Slovenijo spodbudna in jo podpirajo podatki prvega polletja. Hkrati napovedana upočasnitev v letu 2027 odpira vprašanje, koliko rasti bo gospodarstvo ustvarjalo po izteku izjemno močnega naložbenega obdobja. Od tega bodo odvisni tudi prostor za prihodnje proračunske izdatke, vzdržnost javnih financ in možnost nadaljnjega izboljševanja življenjskega standarda.