Zahvala

Zahvalna nedelja je dan hvaležnosti – predvsem za letino in pridelke, ki jih je podaril Bog, pa tudi za vse druge darove življenja. Ta dan cerkve in oltarje okrasimo z jesenskimi pridelki in darovi narave: krompirjem, korenjem, peso, zeljem, bučami, pšenico, koruzo, stročnicami in sadjem. Na oltar postavimo tudi steklenico mošta in hlebec domačega kruha. Duhovnik blagoslovi pridelke in izdelke, pridiga pa je usmerjena v hvaležnost Bogu za letino in vse darove. Mašo povezuje petje, na koncu pa zapojemo zahvalno himno Tebe, Boga, hvalimo.

To je lepa zahvala za materialne dobrote. Kaj pa duhovne vrednote? Se Bogu zares zahvalimo za vero, ki nam jo daje? Za pot, ki nam jo kaže? Za zgled težkega križa, ki ga je nosil in se ga mi tako radi otepamo?

Se znamo zahvaliti tudi svojim očetom, ki so nas kot majhne vsako nedeljo peljali k maši – temelju odnosa z Bogom? Kot je zapisal naš primorski narodni buditelj in mučenec Filip Terčelj: »Vera je tisti glavni činitelj, ki napravi sedmi dan v tednu tako srečen in blagoslovljen za človeško srce. Ko človek zavrže Boga in se udinja stvarem, postane suženj stvari in celo v nedeljo se ne more otresti tega suženjstva. Zato je toliko nemira v naših vaseh, ker nočejo ljudje uživati nedeljskega miru. Ta dan si lahko človek v tihoti stavi vprašanje: ali je vredno? Nedelja je dan miru za telo; duša ta dan ne počiva, temveč gre iskat hrane zase v večne višave duševnosti. Nedelja napravlja telesne in duševne delavce za narod pesnikov, svetnic in mislecev. Kar jim delovnik vzame s svojim enoličnim in utrudljivim delom, jim vrne nedelja v obilni meri. V nedeljo je prilika, da v cerkveni klopi med sveto daritvijo človek pogleda v tiho kamrico svojega srca in gladi ter popravi, kar je zagrešil med tednom.«

Se znamo zahvaliti tudi za resnično dobre duhovnike? Takšne, kot jih opisuje Terčelj: »Duhovnik mora biti v prvi vrsti socialno čuteč: ne sme mu biti vseeno, če farani trpe, stradajo, se izgubljajo. Pravi duhovnik vse občuti s svojim ljudstvom, in ker občuti, tudi pomaga, kjer more.«

Ja, naloga pravega duhovnika ni grabljenje materialnih dobrin, niti razuzdano uživanje, niti plahtanje starih mamic, da bi prišel do njihovih zapuščin. Naloga dobrega duhovnika je, da s svojimi dejanji in življenjem kaže pot, ki vodi do Boga. Bogata Cerkev je pohujšanje.

O našem odnosu do Boga je Terčelj zapisal tudi to: »Slovenec pa brez Boga, Slovenec pa razuzdan, pogolten? Od kod bo naša moč, če ne bo iz ljubezni, poštenja in Boga? Če je to res, potem je Bog dopustil. Za kazen je dopustil, ker je Slovenec zatajil Boga in ne ljubi več svojega milega jezika. Gospod, prizanesi!« (Terčeljevi citati: Nadja Ušaj Pregeljc, Krščanska etika Filipa Terčelja, magistrsko delo, 2012.)

Hvala ti, Bog, za duhovnika Filipa Terčelja, ki si zasluži biti med prvimi sedečimi na tvoji desnici. Besede, zapisane pred 100 leti, bi lahko zapisal tudi danes. Še ljubimo svoj slovenski jezik? Ali pa nam je bolj pomembno, da sledimo bruseljski zasužnjevalni politiki, ki nam nudi judežev denar, ki ga bodo morali vračati naši pravnuki?

In kaj še ostane? Zahvala za medosebne odnose. Se Bogu zahvalimo, da nam je dal dobrega in predvsem zvestega moža ali ženo – da zakona nista grizla nezvestoba in nezaupanje? Da nam je podaril poštene otroke. Da nam je dal službe, v katerih nam ni treba kršiti Božjih zapovedi. Da nam je dal sodelavce, ki jim lahko zaupamo, in možnost, da na delovnem mestu delamo kot eden, brez skrivanja in zahrbtnosti. Da nismo žrtve telesne ali čustvene zlorabe. Da za napredovanje v službi in družbi ne uporabljamo zvez, poznanstev in lobijev. Da nam je podaril zdravo pamet, s katero previdno in odgovorno uporabljamo umetno inteligenco.

Zahvalna nedelja naj nas torej spomni, da hvaležnost ni samo za krompir in buče, ampak predvsem za vero, za ljudi, ki so nas vodili in nas še vodijo k Bogu, za dobre duhovnike in za vse odnose, v katerih smemo živeti pošteno in zvesto.

Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujem tudi vsem domačim župnikom, čedermacem in misijonarjem, ki so mi bili dober zgled, ter vsem duhovnikom, s katerimi sodelujem. Hvala sodelavcem iz različnih podjetij ter kolegom na drugih projektih.

Zahvaljujem se tudi dosedanji odgovorni urednici Eriki Ašič za njeno zavzeto delo in trud. Spoštujem njeno odločitev in se zavezujem, da bom izbral naslednika, ki bo medij Domovina uspešno razvijal še naprej.

Zahvalna nedelja naj nas spomni, da hvaležnost ni samo za krompir in buče, ampak predvsem za vero, za ljudi, ki so nas vodili in nas še vodijo k Bogu, za dobre duhovnike in za vse odnose, v katerih smemo živeti pošteno in zvesto.

(D277, 3)