Poljska praznuje neodvisnost in se spominja zgodovinskih bojev za svobodo

Oktobra v Sloveniji obeležujemo dan suverenosti, enega ključnih mejnikov v procesu osamosvajanja države. Na ta dan se spominjamo odhoda zadnjih pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade (JLA) s slovenskega ozemlja leta 1991. Letošnja državna proslava je potekala v Kopru. 11. novembra, podoben zgodovinski mejnik zaznamujejo tudi na Poljskem, kjer praznujejo dan neodvisnosti. Ta Poljake spominja na leto 1918, ko je država po 123 letih razdeljenosti med sosednje sile znova vzpostavila svojo državnost.

Poljska v zadnjih letih postaja vse pomembnejša geopolitična in gospodarska sila v Srednji in Vzhodni Evropi. Doživlja izjemen gospodarski razcvet, hkrati pa ima vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti na vzhodnem krilu Kontinenta, zlasti v povezavi z vojno v Ukrajini. Je tudi ena od članic Nata, ki za obrambo namenjajo največji delež BDP. Po ocenah za leto 2026 ta znaša 4,68 odstotka, medtem ko naj bi Slovenija za obrambo namenila 1,61 odstotka BDP.

Poljska 11. novembra praznuje dan neodvisnosti, s katerim obeležuje obnovitev državnosti leta 1918 po 123 letih razdeljenosti in tuje nadvlade. Datum je simbolno povezan s koncem prve svetovne vojne in prihodom vojskovodje in državnika Józefa Piłsudskega v Varšavo 10. novembra 1918.

Poljska 11. novembra praznuje dan neodvisnosti, s katerim obeležuje obnovitev državnosti leta 1918 po 123 letih razdeljenosti in tuje nadvlade.

Naslednji dan mu je regentski svet predal vrhovno poveljstvo nad poljsko vojsko, s čimer se je začel odločilni del procesa vzpostavljanja neodvisne poljske države.

Praznik so uradno uvedli leta 1937, vendar ga je komunistični režim po drugi svetovni vojni leta 1945 ukinil. Njegov pomen so skušali zasenčiti z drugimi, ideološko primernejšimi državnimi obletnicami.

Ko je bilo domoljubje dejanje upora

Kljub prepovedim so poljski domoljubi 11. november še naprej obeleževali, pogosto na skrivaj in kljub represiji oblasti.

Praznik je znova pridobil širši pomen v času gibanja Solidarnost, uradno pa so ga obnovili leta 1989, v obdobju demokratičnih sprememb. Od takrat je eden najpomembnejših poljskih državnih praznikov.

Danes ga po vsej državi zaznamujejo slovesnosti, domoljubni shodi, parade, koncerti in množične prireditve, s katerimi se Poljaki spominjajo dolge poti do samostojnosti.

Od polaganja vencev do pohoda neodvisnosti

Po vsej Poljski danes potekajo slovesnosti ob 108. obletnici obnovitve neodvisnosti. Osrednje državno praznovanje je v Varšavi, na Trgu Józefa Piłsudskega.

Predsednik Karol Nawrocki se je udeležil slovesnosti, položil vence, podelil državna odlikovanja in opravil generalska imenovanja.

Vrhunec praznovanja predstavlja tradicionalni Pohod neodvisnosti po ulicah Varšave, ki letos poteka pod geslom »Poljak na Poljskem je junak«.

Dogodka se je udeležil tudi tudi predsednik Nawrocki, organizatorji pa navajajo rekordno udeležbo, po nekaterih ocenah celo do pol milijona ljudi.

Skrivnost poljskega gospodarskega čudeža

Poljska je država, na katero bo treba v prihodnje vse bolj računati, zlasti zaradi izjemnega gospodarskega razvoja in posledično vse večjega vpliva v regiji.

Poljski gospodarski čudež je rezultat obsežne gospodarske preobrazbe po padcu komunizma leta 1989. Država je iz izrazito nestabilnega socialističnega gospodarstva prešla v tržno gospodarstvo.

Poljski gospodarski čudež je rezultat obsežne gospodarske preobrazbe po padcu komunizma leta 1989.

Z uvedbo tržnih mehanizmov, privatizacijo, odpiranjem gospodarstva tujim naložbam ter krepitvijo pravne države in konkurence je dosegla izjemno gospodarsko rast.

Po podatkih analize poljskega gospodarskega razvoja, ki sta jo pripravilata prof. Leszek Balcerowicz in Bartłomiej Jabrzyk, je realni BDP Poljske leta 2025 dosegel 350 odstotkov ravni iz leta 1990.

Poljska izkušnja kaže, da so za dolgoročni gospodarski razvoj ključni zasebna lastnina, odprtost gospodarstva, zdrave javne finance, močne institucije in vladavina prava.