[Video] Zadovoljili smo se s tem, da imamo enkrat na leto slovenski zajtrk (Marjan Podobnik, Vroča tema, 11. 6. 2025)

V Vroči temi je voditeljica Vida Petrovčič gostila nekdanjega podpredsednika slovenske vlade, ki je bil med drugim tudi predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS). Marjan Podobnik je danes sicer upokojen, vendar pa političnega prostora še ni povsem zapustil, saj je predsednik Društva poslancev 90 (DC 90). Na prvih demokratičnih volitvah je bil na listi SKZ, ki je postala najštevilčnejša poslanska skupina koalicije DEMOS, izvoljen v takratno skupščino RS. Pogovarjala sta se tudi o tem, ali lahko moč zapisov zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek primerjamo s 57. številko Nove revije ter o korupciji, ki je ena glavnih zaviralk, da bi v Sloveniji sploh lahko prišlo do resnih sprememb. 

Marjan Podobnik se je z Vido Petrovčič pogovarjal o svojih političnih začetkih. Spomnil je, da so 12. maja 1988 ustanovili Slovensko kmečko zvezo, ki je bila prva demokratična politična stranka na slovenskih tleh po drugi svetovni vojni. Ustanovili so tudi Zvezo slovenske kmečke mladine, ki pa je že pred tem – 29. februarja – imela v Žalcu svoje srečanje. »In smo potem iz tega kroga kmečke mladine in naših profesorjev bili tudi v glavnem iniciativnem odboru za kasnejšo ustanovitev,« je povedal in poudaril, da so 12. maja v nabito polni unionski dvorani orali ledino demokratizacije Slovenije. Voditeljica Vroče teme je izpostavila, da se je demokratizacija v Sloveniji torej zgodila še pred padcem berlinskega zidu. Kako so sploh prišli do te ideje? Na Poljskem je bila takrat Solidarnost in še par manjših gibanj po Evropi – teh je bilo res zelo malo. »Bili smo čisto med začetniki in brez zunanjih zgledov. Prišlo je do tega, da smo izobraženci, nekateri takrat še študentje, hoteli nekaj spremeniti,« je pojasnil Podobnik, ki se je spominjal tudi Štihovega večera z naslovom »Ali mora kmet res ubogati?«. Iz te teme je na samem dogodku prišlo do pobude, da bi še isti dan ustanovili organizacijo – sicer bo moral kmet, pa tudi drugi, samo ubogati. Podobnik je opisal, kako so stvari potekale v nadaljevanju.

Voditeljica je izpostavila, da se v drugih državah praznuje prelom s komunizmom in prve demokratične volitve, pri nas pa na tem nekako ni poudarka. Je to zato, ker s komunizmom še nismo povsem končali? »Verjetno je za nekatere neprijetno, da se izpostavlja, da je šlo za prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni v Sloveniji,« je Podobnik ocenil, da marsikomu bolj ustreza, da se o tem ne govori preveč. Povedal je tudi, da so si dolga leta morali prizadevati, da je v Državnem zboru na multimedijskem portalu enakovredno prikazan tudi sklic 1990. »Takrat smo se formalno imenovali še delegatke in delegati, to je bila osamosvojitvena skupščina, ki je sprejela vse osamosvojitvene zakone, je spomnil Podobnik. Ko so hodili na srečanja z vodstvom Državnega zbora, so se čudili kako to, da je izpostavljeno šele leto 1992. »Odgovorili so nam da zato, ker se šele od takrat to formalno imenuje Državni zbor,« je povedal Podobnik, ki je spomnil tudi na to, da je bila pred leti v Tivoliju velika razstava in na 30 panojih ni bilo niti ene besede o osamosvojitvi, vse se je začelo leta 1992. »Na vztrajanje Društva poslancev 90 pa je prišlo do korektne predstavitve osamosvojitve, takratnih izvoljenih v treh zborih in sedaj je v Državnem zboru tudi lepa majhna razstava, ki prikazuje vse takrat izvoljene in kako so potekale prve demokratične volitve,« je dejal nekdanji poslanec. Ne le praznovanje preloma s komunizmom, v drugih državah imajo tudi spomenike, ki obeležujejo ta prelomni trenutek. Na tem področju bi po Podobnikovih besedah politika lahko naredila marsikaj. Resda so bile na oblasti večinoma leve vlade, vendar pa je bilo 7 let tudi drugače. »V teh letih se je naredilo marsikaj zelo dobrega v gospodarstvu in tako naprej, da bi postavili neke sistemske temelje, vključno s takimi stvarmi, da se v šolskih učbenikih ustrezno ovrednoti zgodovinska dejstva, tega se pa ni naredilo,« je bil Podobnik nekoliko kritičen in ob tem poudaril, da je to pomembno tudi sedaj ko se pripravlja na volitve, ko upamo da bo prišlo do spremembe.

V začaranem krogu se vrtimo že dolgo časa

Med drugim je bilo govora tudi o zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek. Zapise zbornika je prispevalo več kot 70 avtorjev, izid zbornika pa so pospremili z besedami, da zapisi prihajajo v času, ki je zgodovinsko pomemben. Prispevki ponujajo priložnost za razmislek o prihodnosti Slovenije. Glavni urednik zbornika Peter Jambrek je delo primerjal z izidom 57. številke Nove revije leta 1987. Tudi takrat je šlo za nekakšen nacionalni program, sicer z manj avtorji. Ampak ali lahko enačimo moč obeh del? »Vzporednice lahko potegnemo, ko govorimo o teži vsebine,« je odgovoril Podobnik in dodal, da v enem bistvenem delu pa žal ni skoraj nobene primerjave. Ko so nastajali prispevki za Nacionalni program, se je vedelo, da je to nek temelj, da se gre potem naprej v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Tudi na politično operativni ravni se je iskalo in našlo soglasje, da se je šlo skupaj v osamosvojitev. »In čeprav je imel Demos temeljno vlogo pri tem, da smo izpeljali osamosvojitev, je dejstvo, da so ob plebiscitu tudi ljudje kot je Milan Kučan aktivno delovali za uspešno izvedbo plebiscita,« je Podobnik izpostavil, da so kljub nekaterim drugačnim pogledom nastopili enotno. Posledično je bila na plebiscite velika udeležba, izreden delež ljudi je glasoval za osamosvojitev. Tako so Slovenijo hitro priznale tudi tiste države, ki so prej grozile, da od njih nikoli ne bomo dobili priznanja. »Sedaj imamo stanje diametralno nasprotno,« je ocenil Podobnik, ki je zatrdil, da je bil na Katedrali svobode predstavljen odličen program. Toda kdo ga bo izvajal? Po njegovih besedah imamo dobesedno sovražno ločnico med dvema poloma, na obeh straneh pa se skuša diskreditirati nosilce nasprotnega pola. »To že v temelju onemogoča, da bi bil lahko nek tak kakovosten program izvajan kot skupni program,« je bil jasen Podobnik in opozoril, da se ne zavedamo, da smo v zelo težkem položaju. Kaj bi bilo, če bi sedaj prišlo do vojne – bi se ponovila državljanska vojna? Glede potencialnega sredinskega bloka je Podobnik rekel, da ga podpira – prav je, da se razmisli, kako glasove pretvoriti v poslance. Ampak po njegovem mnenju je pomembno vsebinsko vprašanje. Kaj je naša prihodnost? Kakšne spremembe bi spremenile ta zaskrbljujoč trend za našo državo? Podobnik je spomnil na besede, ki se jih običajno pripisujejo Albertu Einsteinu. Slednji naj bi postavil definicijo norosti takole: Delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate. »V začaranem krogu se vrtimo že dolgo časa,« je opozoril Podobnik.

Korupcija je ena glavnih zaviralk, da bi v Sloveniji sploh lahko prišlo do resnih sprememb

Podobnik se je razgovoril tudi o korupciji in opozoril, da gre za temo, o kateri se malo govori – čeprav je ena od glavnih zaviralk, da bi v Sloveniji sploh lahko prišlo do resnih sprememb. Spomnil je, da v naši državi letno zaradi korupcije izgubimo vsaj 5 milijard evrov. V društvu poslancev 90 so dali tej temi absolutno prioriteto. Podobnik je med drugim zatrdil, da če bi povabili predsednike vseh parlamentarnih strank na pogovor o tej temi, zagotovo ne bi nihče prišel. V nadaljevanju je opisal, kako se v Sloveniji končajo poskusi boja proti korupciji, to je namreč izkusil tudi na lastni koži. V nekem obdobju je moral imeti najvišjo stopnjo varovanja, nato pa je bil diskreditiran do temeljev.

»Pada nam samooskrba, pada nam prehranska varnost, ampak ne naredimo niti majhnih korakov,« je Podobnik izpostavil še eno perečo težavo naše države in pojasnil, da za hrano v šolah in drugih javnih zavodih plačujemo 300 milijonov evrov – veliko večino te hrane pa pripeljejo iz tujine. Če bi na primer 200 milijonov evrov dali našim kmetom in z majhnimi kmetijami sklenili pogodbe, bi se mladi veliko lažje odločali, da bodo prevzeli kmetijo, ker bi jim to zagotavljalo pogoje za preživetje. »Ampak naredi se nič, zadovoljili smo se s tem, da imamo enkrat na leto slovenski zajtrk,« je bil kritičen Podobnik in v nadaljevanju pogovora še poudaril, da Slovenijo drži pokonci množica podjetij, obrtnikov in uspešnih podjetnikov, za katere ne vemo, kako se imenujejo – so pa temelj našega gospodarstva.

Nekdanji predsednik stranke SLS je govoril še o stranki, ki jo je nekoč vodil. Tudi o Petru Gregorčiču, ki je po Podobnikovi oceni po porazu na evropskih volitvah naredil edino stvar, ki se je ne sme narediti – dal je klofuto tistim, ki so mu pomagali na volitvah. Če svojih besed ne bi ponovil še na srečanju glavnega odbora, bi od tam po vsej verjetnosti odšel kot predsednik stranke. »Želim si, da bi deloval bolj povezovalno,« je dejal Podobnik, ki se je dotaknil tudi vprašanja diplome nekdanjega predsednika SLS Marka Balažica in govoric, da naj bi nova predsednica Tina Bregant odstopila. »Če bodo ljudje začutili, da je SLS stranka ene take pozitivne zgodbe, ki lahko spremeni oz. v pozitivno smer potegne Slovenijo, so materialni in drugi problem hitro rešljivi,« je še komentiral in glede povezovanja pred volitvami dodal, da je stranka SLS lahko pomemben kamenček za mozaik uspešnejše Slovenije.