Vlada predvideva dodatnih 240 milijonov za nov zdravstveni prispevek. Vendar bo to dovolj?

Vir: pixabay
Na seji komisije DZ za nadzor javnih financ so na zahtevo poslancev NSi danes govorili o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in posledicah za proračun.

Poslanci NSi vztrajajo, da v vladnem predlogu zakona finančnih izračunov ni. ZZZS ocenjuje, da bo prihodnje leto zmanjkalo 94 milijonov evrov, primanjkljaj pa naj bi pokrili iz proračuna, zagotavlja finančni minister.

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se mesečno plačeval Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno.

O noveli zakona in zdravstvenem zavarovanju po predlogu vlade smo pisali v tem prispevku: "To so triki novega obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo nadomestil prostovoljno zdravstveno zavarovanje."

Manjkajo izračuni, pravi opozicija


V imenu predlagateljev seje je Jernej Vrtovec opozoril, da manjkajo finančni izračuni, ki bi dokazovali, da bo ta prispevek zadostoval za kritje deleža zdravstvenih storitev, ki jih sedaj krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot je dejal, se uzakonja "bianco menica" ZZZS, ki lahko računa na kritje primanjkljaja iz proračuna.

Po ocenah NSi-ja ključne težave zdravstvenega sistema izhajajo iz "velikega konglomerata, ki se imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v katerega se stekajo milijarde evrov, ne da bi bil ta denar pametno porabljen in bi imeli ustrezen nadzor nad porabo tega denarja". Vlada pa je, namesto da bi začela težave zdravstva reševati tu, začela "tam, kjer v bistvu ni težav, to je bilo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju".

https://twitter.com/MatejTonin/status/1671497540083015688

Izračun obstaja, ampak ali je realen?


Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da so glede rebalansa proračuna za prihodnje leto v intenzivnih pripravah in pogovorih s posameznimi resorji ter bodo v tem okviru naslovili tudi vprašanje dodatnega financiranja ZZZS iz tega naslova. Je pa izpostavil, da zadnja različica zakona predvideva, da bo ta proračunska varovalka časovno in zneskovno omejena, predvidena je le za leto 2024, in sicer v višini do 240 milijonov.

Po izračunih ZZZS naj bi razlika med prihodki in odhodki iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. obveznega zdravstvenega prispevka v letu 2024 znašala okoli 94 milijonov, je pojasnila poslanka Svobode Tamara Kozlovič. V letu 2025 naj bi bil po oceni ZZZS ta primanjkljaj približno 136 milijonov, je dodala. Ob tem pa je opozorila, da to velja ob predpostavki, da se ne bi storilo nič in ne bi bilo zdravstvene reforme, česar pa si v koaliciji ne želijo in si prizadevajo, da bi bile "stvari jutri boljše".

https://twitter.com/TinoMamic/status/1671463085645627392

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je pojasnila, da predlog zakona predvideva valorizacijo z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu, po njenih navedbah torej 3,9 odstotka, medtem ko je medicinska inflacija v obveznem zdravstvenem zavarovanju trenutno 8,8-odstotna. Ob tem pa njihove projekcije za obvezno zdravstveno zavarovanje za prihodnja leta prav tako kažejo presežek odhodkov nad prihodki, kar pa še ni pokrito z začasno proračunsko varovalko.

V zdravstvenih zavarovalnicah usklajevanje premije podpirajo


V zdravstvenih zavarovalnicah, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so se na ministrove navedbe odzvali, da se v bistvu ne ve, kaj bi se zgodilo ob dvigu premij, ki je logična posledica dviga cen storitev. So pa predstavniki vseh treh zavarovalnic danes dejali, da novelo zakona podpirajo. "Pravzaprav si želimo, da bi bila čim prej sprejeta," je dejal predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Aleš Mikeln. Tudi zato, ker je v veljavi uredba, ki je zamrznila višino premij, kar jim povzroča neposredno izgubo.


Vlada je namreč aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra. Za tak ukrep se je odločila po tem, ko je zavarovalnica Generali napovedala njen dvig.

Vse tri zavarovalnice, Generali, Triglav in Vzajemna, so se zato odločile za tožbo, ki pa jo je upravno sodišče tožbe zavrnilo. Presodilo je, da izpodbijana uredba ni tak akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Kot smo že poročali, je Mikeln povedal, da zaradi prenizke premije družbi grozi likvidacija. V Vzajemni so izračunali, da bi premija morala biti vsaj 44,78 evra. V Vzajemni sicer ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaključili s 33 milijoni evrov izgube.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1671520294018613250

Nadaljevanje postopka


S štirimi glasovi za in tremi proti je komisija ob koncu seje sprejela tudi sklepe, ki so jih predlagali v NSi. Z njimi med drugim predlaga DZ, da odločanje o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju preloži, dokler ministrstvi ne pripravita vseh potrebnih izračunov vpliva predloga na državni proračun. Vladi pa predlaga, da hkrati z analizo spremenjenega financiranja zdravstva opravi tudi analizo vpliva, ki ga bo za proračun imelo financiranje dolgotrajne oskrbe.

V NSi zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi vlada med drugim predstavila tudi finančno konstrukcijo za morebitno ustanovitev nove nacionalne letalske družbe. Menijo, da bi bilo bolje, da bi se šlo v strateško partnerstvo z uveljavljenim prevoznikom, kar je imela na mizi že prejšnja koalicija.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike