Vlada uresničila napoved ter kaznovala Boštjana M. Zupančiča, ker se je oglasil proti splavu

Uredništvo
Kot je v začetku avgusta napovedal zunanji minister Karel Erjavec, je vlada danes umaknila  podporo kandidaturi nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča za mesto v odboru OZN za človekove pravice.

To so storili, ker njegova stališča glede enakopravnosti spolov in pravice do splava ne "odražajo stališč te vlade".

Kandidaturo mednarodno priznanega sodnika in profesorja pravnih znanosti je vlada najprej potrdila 8. junija letos.

A sedaj ugotavlja, da je kandidat po potrditvi kandidature na socialnih omrežjih in klasičnih medijih "večkrat nastopil s stališči glede enakopravnosti spolov in pravic žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in povsem nesprejemljivimi opredelitvami do pokojne francoske in evropske intelektualke in političarke Simone Veil, ki je bila tudi ustavna sodnica francoskega Ustavnega sveta."

Vlada tako kandidaturo umika, ker "omenjena stališča Boštjana M. Zupančiča ne odražajo stališč te vlade in so v neskladju z zavezanostjo Republike Slovenije k varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še posebej na področju pravic žensk in enakosti med spoloma, ki predstavljata pomembno prednostno področje delovanja Slovenije, kot tudi z okvirom delovanja odbora ZN-a za človekove pravice."

Kot je še razbrati iz sporočila za javnost, se vlada zavzema, da se "v mednarodna telesa s področja varstva človekovih pravic predlaga osebe, ki lahko v teh telesih predstavljajo in zagovarjajo nadaljnji razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

Progresivno zagovarjanje človekovih pravic  je po besedah vlade namreč "ena temeljnih prepoznavnih strateških usmeritev Slovenije v mednarodni skupnosti."

Kljub junijskim napovedim Karla Erjavca pa je vlada zaenkrat svojo podporo zgolj umaknila, ni je pa (še) naklonila predstojnici katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, Vasilki Sancin, ki se je ob Zupančiču še edina prijavila na razpis.

Spomnimo, Boštjan M. Zupančič je veliko prahu v levičarskih medijih dvignil z ostrimi Facebook zapisi na račun birokratov ob požarih v obratih z nevarnimi snovmi, nato pa še z oceno ob smrti francoske političarke, da je zaradi uzakonitve pravice do splava “največja morilka vseh časov”.

KOMENTAR: Uredništvo
Pozor! Ni sporen Zupančičev nivo komunikacije, temveč osebno stališče, ki ni takšno kot vladno
Vladna obrazložitev umika podpore kandidaturi dr. Boštjanu M. Zupančiču v marsičem preseneča. Pričakovali bi bodisi vsebinske protiargumente stališčem, ki so sporna, bodisi problematizacijo nivoja komuniciranja, ki morebiti ne ustreza človeku njegovih kapacitet. A vlada se izogne tako prvemu kot drugemu z besedami, da njegova osebna stališča zanje enostavno niso sprejemljiva, ker ne odražajo stališč vlade in so "v neskladju z zavezanostjo RS k varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin." Če vlada, večinoma sestavljena iz politikov dometa do meje na Karavankah, s tako težkimi besedami označi mednarodno priznanega pravnika z 18-letno kariero na najvišjem sodišču za človekove pravice v Evropi, tovrstna diskvalifikacija nujno zahteva kaj več kot nekaj na hitro skupaj vrženih floskul na pol strani A4 papirja. Vlada torej sporoča, da vsebinski argumenti niso pomembni, temveč je za tovrstno lustracijo dovolj, če "ne misliš tako kot vlada". To pa spominja na avtoritarno boljševistično logiko odstranjevanja drugače mislečih, ki se zdaj (še) v nekoliko milejši obliki odraža v označevanju nekaterih tem, stališč in mnenj za "sovražni govor", zgodovinsko gledano pa je iz nemirnejših časov za seboj puščala krvavo sled. Ima Boštjan M. Zupančič ali kdorkoli drug pravico do lastnega stališča glede splava? Ima pravico tega jasno in glasno izražati? Je dopustno, da to stališče vpliva na njegov družbeni status, ugled in kariero? V vsaki zreli demokraciji so odgovori na ta vprašanja jasni. A ne tudi v Sloveniji. Vladajoča politika je s to potezo na ravni države legitimirala tisto, kar vseskozi zahtevajo levičarski ideologi in mediji: da stališča glede nekaterih družbenih vprašanj, ki niso v skladu z levo-liberalnim pogledom na svet, družbeno niso sprejemljiva in morajo biti sankcionirana. Ne, to ni Severna Koreja, Rusija  ali Jugoslavija leta 1945. To je država članica EU leta 2017. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kje se konča svoboda staršev in začne pravica otroka?
  • 17. 01. 2026
V Sloveniji in Evropi vse glasnejši odpor proti abortivnemu turizmu
  • 21. 02. 2026
6chwo_shutterstock-582359131.jpg
Evropska komisija zavrnila pobudo Nike Kovač
  • 27. 02. 2026