Vlada z nižjimi dajatvami blaži pritisk naraščajoče inflacije

Septembrska inflacija opozarja, da pritisk na družinske proračune še ni popustil. Cene življenjskih potrebščin so bile po nacionalnem merilu za 3,3 odstotka višje kot pred letom dni, po evropsko primerljivem merilu pa za 3,7 odstotka. Največ sta prispevala stanovanjska skupina in prevoz. V takšnih razmerah dobivajo dodatno težo vladni ukrepi pri energentih: ohranitev ničelne okoljske dajatve ter regulacija cen zmanjšujeta stroške goriva in ogrevanja v primerjavi z ocenjenimi cenami brez teh ukrepov.

Za gospodinjstva je bistveno, koliko plačajo ob točenju goriva in pripravi na kurilno sezono. Zadnja pocenitev dizla in kurilnega olja zato pomeni dobrodošlo razbremenitev. Ne odpravlja vseh podražitev, pokaže pa, da lahko država z odločitvami o dajatvah omili del stroškov, na katere vplivajo tudi mednarodni trgi.

Največji pritisk prihaja iz stanovanjskih stroškov in prevoza

Po podatkih SURS, povzetih v septembrskih poročilih medijev, se je letna inflacija po nacionalnem indeksu cen življenjskih potrebščin zvišala s treh odstotkov avgusta na 3,3 odstotka septembra. Pred letom dni je znašala 2,6 odstotka.

Največji prispevek, 1,1 odstotne točke, je imela skupina stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva. Cene v tej skupini so bile v povprečju za 8,8 odstotka višje kot septembra lani. Prevoz se je podražil za 6,3 odstotka in k inflaciji prispeval eno odstotno točko. Skupaj sta ti skupini prispevali 2,1 odstotne točke, kar je skoraj dve tretjini skupne letne inflacije.

Rekreacija, šport in kultura so z rastjo cen za 3,8 odstotka dodali 0,4 odstotne točke. Alkoholne pijače in tobak so bili dražji za 4,9 odstotka, njihov prispevek pa je znašal 0,3 odstotne točke.

Takšna sestava rasti cen je pomembna za presojo državnih ukrepov. Stroški bivanja in prevoza so za številne družine težko izogibni. Zaposleni potrebujejo prevoz na delo, domovi pa ogrevanje. Razbremenitev pri energentih je zato usmerjena v izdatke, ki jih gospodinjstva težje zmanjšajo brez spremembe vsakdanjega življenja.

Vladni ukrepi imajo merljiv učinek pri nakupu goriv

Od 29. septembra do vključno 5. oktobra znaša regulirana cena dizla 1,929 evra za liter, kurilnega olja pa 1,552 evra. Oba sta se pocenila za 8,3 centa na liter. Bencin se je podražil za 1,2 centa na 1,760 evra. Vlada je obenem ohranila ničelno okoljsko dajatev za te energente.

Po ocenah ministrstva, ki jih povzema Portal24, bi dizel brez regulacije in oprostitve dajatev stal približno 2,233 evra za liter. Pri 50 litrih je razlika do veljavne cene 15,20 evra. Pri tisoč litrih kurilnega olja je ocenjena razlika 215 evrov brez stroškov dostave.

To razliko je treba ločiti od zadnje tedenske pocenitve. Zaradi znižanja za 8,3 centa je 50-litrski rezervoar dizla cenejši za 4,15 evra, tisoč litrov kurilnega olja pa za 83 evrov. Večji navedeni prihranek pomeni primerjavo z ministrsko oceno cen brez ukrepov. Celotne tedenske pocenitve zato ni mogoče pripisati zgolj odločitvi vlade, saj na cene vplivajo tudi borzna gibanja in tečaj evra.

Pozitivna stran vladnega ravnanja je v tem, da ob povečanem pritisku na cene ne povečuje bremena z vrnitvijo okoljske dajatve. Oprostitev je začasna; po objavljeni odločitvi naj bi se dajatev znova uporabljala od 15. decembra. Za gospodinjstva je zato pomembno tudi pravočasno obveščanje o nadaljnjih odločitvah pred zimskimi meseci.

Mesečna pocenitev predvsem zaradi konca turistične sezone

Septembrska statistika vsebuje tudi ugodnejši podatek. Po nacionalnem indeksu so bile življenjske potrebščine v povprečju za 0,1 odstotka cenejše kot avgusta. To ne pomeni, da so se pocenili vsi vsakdanji nakupi, saj je bil glavni razlog sezonski padec cen počitniških paketov.

Ti so bili cenejši za 15,6 odstotka in so mesečno rast cen znižali za 0,8 odstotne točke. Nastanitvene storitve so se pocenile za 5,3 odstotka, avtomobili pa za 1,6 odstotka. Vsaka od teh dveh skupin je k mesečnemu upadu prispevala še 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen in mesečna pocenitev si torej ne nasprotujeta. Prva primerja september z istim mesecem lani, druga pa z letošnjim avgustom. Ob koncu poletja se lahko turistične storitve občutno pocenijo, medtem ko so številni drugi izdatki še vedno višji kot pred letom dni.

Po evropskem merilu inflacija znaša 3,7 odstotka

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, namenjen primerjavam med državami, kaže 3,7-odstotno letno inflacijo. To je 0,3 odstotne točke več kot avgusta in odstotno točko več kot septembra lani. Po tem merilu so se cene v primerjavi z avgustom zvišale za 0,3 odstotka.

Razlika med nacionalnim in harmoniziranim indeksom izhaja iz različnega zajetja potrošnje in uteži posameznih izdatkov. Zato je pri primerjavah treba uporabljati isti kazalnik. Nacionalne 3,3-odstotne inflacije ni primerno neposredno primerjati s harmonizirano inflacijo drugih držav.

Storitve so bile po harmoniziranem merilu na letni ravni dražje za štiri odstotke, blago pa za 3,4 odstotka. Pri blagu dnevne porabe je rast dosegla 5,4 odstotka. Trajno blago se je medtem pocenilo za 1,7 odstotka. To pojasnjuje, zakaj lahko družine pri rednih nakupih občutijo večji pritisk, kot ga kaže povprečje vseh cen.

Umar opozarja na zunanje pritiske in domače stroške

Umar v jesenski napovedi za letos pričakuje povprečno 3,1-odstotno inflacijo. Uradna objava navaja, da je spomladanska napoved znašala 2,6 odstotka. Višjo napoved povezuje predvsem z energenti in storitvami, ob koncu leta pa pričakuje tudi okrepitev rasti cen hrane.

Pri naftnih derivatih izpostavlja podražitve na mediteranski borzi po začetku vojne na Bližnjem vzhodu. V napoved je že vključil nadaljevanje ukrepov za blaženje cen goriv. Na storitve vplivajo tudi rast plač, pomanjkanje zaposlenih in povpraševanje. Inflacija ima tako več vzrokov, ki zahtevajo različne odzive.

Ugodnejši del Umarjeve ocene je napoved 3,8-odstotne gospodarske rasti letos. K njej prispevajo izvoz, nove industrijske zmogljivosti, investicije in potrošnja gospodinjstev. Močnejša gospodarska aktivnost je dobra podlaga za prihodke in delovna mesta, vendar sama po sebi ne zagotavlja nižje inflacije.

Pred kurilno sezono štejejo konkretne razbremenitve

Septembrski podatki dajejo vladi jasno nalogo: obvladovati stroške tam, kjer ima možnost ukrepanja, in hkrati ohranjati vzdržnost javnih financ. Začasno nižje dajatve imajo proračunsko ceno, zato je pomembno spremljanje njihovega učinka in trajanja.

Doslej sprejeti ukrepi pri gorivih so za potrošnike dobrodošli, zlasti ob pripravi na ogrevalno sezono. Njihova vrednost se pokaže v nižjem računu glede na ocenjene cene brez ukrepov. Ob nadaljnjem spremljanju energetskih trgov bo prav pravočasen in premišljen odziv države odločal, koliko zunanjih podražitev bodo morali nositi družinski proračuni.