Volilni molk: prepovedana neposredna propaganda, še vedno pa lahko izražamo stališča

Ob polnoči se je zaključila enomesečna volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami. Nastopil je volilni molk, ki bo veljal vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. V tem času so sicer prepovedane oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, vendar pa to v skladu z odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2016 ne velja za vse, pač pa le za organizatorje volilne kampanje.

Najvišje sodišče v državi je namreč v omenjeni odločbi, kjer je podalo razlago zakona o volilni in referendumski kampanji, razrahljalo dotedanje omejitve v času volilnega molka. Na to so na omrežju X spomnili tudi v SDS. »Volilni molk za državljane ne velja. Velja le za organizatorje kampanj. Državljani lahko neomejeno izražate svoja mnenja na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali drugje v javnosti,« je zapisal predsednik stranke Janez Janša.

📢 POVEJTE NAPREJ

Volilni molk za državljane ne velja. Velja le za organizatorje kampanj. Državljani lahko neomejeno izražate svoja mnenja na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali drugje v javnosti. pic.twitter.com/6sGqXnzj3f

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 21, 2026

O kandidatih glede na sodbo sodišča lahko govorimo tudi na dan volitev, prepovedani pa so dodatni oglasi, neposredno nagovarjanje in druga propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev ter razdeljevanje letakov s politično oglaševalsko vsebino. Prav tako so prepovedani javni shodi ter pozivanje volivk in volivcev, kako naj volijo.

Kampanja se je sicer začela 19. februarja in se mora v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji zaključiti najpozneje 24 ur pred dnevom glasovanja. Na ministrstvu za notranje zadeve v času volilnega molka deluje dežurna služba, ki sprejema prijave domnevnih kršitev volilnega molka čez dan (med 7. in 19. uro), ponoči (med 19. in 7. uro zjutraj) pa prijave sprejema operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave.

Za kršitev so predvidene globe od 800 do 3.000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 300 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje, od 250 do 500 evrov za pravno osebo ali s. p. ter od 150 do 250 evrov za posameznika ali odgovorno osebo pravne osebe.

Prelomna sodba o volilnem molku

Sodba, ki je razrahljala do tedaj zelo stroga pravila volilnega molka, se je nanašala na primer Mariborčana Saša Pelka, ki ga je inšpektorat ministrstva za notranje zadeve kaznoval s 125 evri globe zaradi domnevne kršitve volilnega molka. Na Facebooku je namreč pred leti objavil intervju s tedanjim županskim kandidatom Andrejem Fištravcem in pripisal »odličen intervju, vabljeni k branju«.

Da je to kršitev zakona, je pozneje potrdilo tudi mariborsko okrajno sodišče in naložilo plačilo še višje kazni. A skupina pravnikov, med njimi Jurij Toplak, Andraž Teršek in Matej Avbelj so inšpektoratu in sodišču predočili stališče, da je takšna razlaga zakona napačna in krši ustavno pravico do svobode izražanja.

V postopku pred vrhovnim sodiščem je to pritrdilo mnenju pravnikov in postopek proti Pelku zaustavilo. V obrazložitvi je na novo opredelilo pojem »propagande«. »Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje,« je navedlo.

Vsaka izjava še ni propaganda

Obenem je opozorilo, da v zakonu ni nikjer opisan pojem javne volilne propagande. Kaznovalne določbe tega zakona so tako namenjene zgolj organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanimi fizičnimi osebami, ne pa posameznim fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje.

V zakonu ni nikjer opisan pojem javne volilne propagande.

Objava pisanja, ki si ga je privoščil omenjeni »kršitelj« volilnega molka po pisanju sodišča »ne zasleduje neposrednega propagadnega namena, upoštevajoč, da bi kršitelj lahko s takšno objavo zasledoval tudi polemični, vedoželjni, običajno pogovorni, znanstveni ali kakšen drug namen (…) Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih,« je navedeno v sodbi.