Volivci vladnih in opozicijskih strank se večinsko strinjajo: vlada naj šolnikom ne da niti centa!

Za nami je druga stavka zaposlenih v vzgoji in izobraževanju letos. Stavkajoči učitelji in vzgojitelji so se tokrat zbrali na protestnih shodih v enajstih slovenskih mestih ter zahtevali višje plače in več spoštovanja za učiteljski poklic.

In ker v medijih reprezentativnih javnih raziskav o (ne)podpori stavki med Slovenci ni za zaslediti, smo na Domovini včeraj pripravili vprašalnik in za mnenje povprašali vas, spoštovani bralci. Do začetka analiz vas je sodelovalo okoli 1300 in spodaj so rezultati vaših odgovorov.

“Gospodje, ki sedite v vladi ter uradniki in uradnice, ki se nam mogoče smejite … Zna se zgoditi, da bodo 17. aprila vrtci in osnovne šole zaprti z verigami!"  S temi besedami je vladni strani na današnjem shodu v Celju zagrozil predsednik območnega odbora SVIZ Šmarje pri Jelšah Faruk Dreca.

Morda bi sindikalist besede izbiral bolj previdno, če bi poznal resnično razpoloženje slovenskih državljanov do že druge stavke učiteljev in vzgojiteljev v dobrem mesecu dni.

V veliki meri ga je zajela tudi anketa, ki smo jo izvedli med obiskovalci spletnih medijev Domovina.je in Drugisvet.com. Ta sicer ni reprezentativna za vso Slovenijo, a kredibilnost ji daje velik vzorec - do trenutka, ko smo začeli z analizo rezultatov, je v njej sodelovalo približno 1.300 ljudi. Obenem pa omogoča tudi primerjave stališč med volivci strank na oblasti in tistimi, ki sedijo v parlamentarni opoziciji. In prav slednje se je izkazalo za zelo zanimivo.

A začnimo na začetku. Podpora stavki šolnikov med vsemi sodelujočimi v anketi je izrazito nizka, zgolj 18 %. Kar 81 % vseh sodelujočih današnji stavki nasprotuje. Različna pa so mnenja o krivcih, da dogovor ni bil dosežen. Največ, 44 % vprašanih, meni, da je krivce za iskati na obeh pogajalskih straneh, 37 % jih meni, da je izključni krivec SVIZ in zgolj 16 %, da je izključni krivec Vlada RS.

  

Na vprašanje, kako zelo naj vlada javnemu sektorju odpre denarnico, pa vas dve tretjini pravi, da naj iz proračuna zanje dodatno ne nameni niti centa davkoplačevalskih sredstev. Približno 14 % vas meni, naj vlada pač zagotovi denarja, kolikor ga bo potrebno za socialni mir, 11 % pa bi javnemu sektorju privoščilo dodatnih 50 milijonov evrov.

Razlike v stališčih med volivci vladnih in opozicijskih strank so minimalne

Zgornje rezultate bi se dalo relativizirati z dejstvom, da odražajo zgolj specifično mnenje obiskovalcev dveh spletnih medijev, ne pa tudi nujno vseh slovenskih državljanov. A takšna relativizacija skoraj ni mogoča, če mnenja ljudi križamo z volilnimi preferencami.

In tukaj ponovno naletimo na neobičajno ujemanje ljudi različnih nazorskih in političnih prepričanj. Ne glede na to, ali gre za volivce strank na oblasti, ali za tiste, ki podpirajo opozicijske stranke, je nepodpora stavki SVIZ praktično identična:

Do nekaterih razlik pride šele pri iskanju krivcev za to, da vlada in sindikati niso sklenili dogovora. Volivci vladnih strank večjo krivdo pripisujejo SVIZ-u, volivci opozicijskih strank pa krivdo vidijo na obeh straneh.

Prav tako pa se volivci vladnih in opozicijskih strank nekoliko razlikujejo v stališču, koliko dodatnega denarja naj vlada zagotovi javnemu sektorju. Volivci strank na oblasti so pri tem pripravljeni nekoliko bolj odpreti mošnjiček kot podporniki opozicije.

A več kot polovica enih in drugih je enotna v stališču, naj iz državne blagajne za javni sektor vlada ne da niti centa.