Volk, ki je klal na Bledu, kmete pognal na protest: "Naslednjič bomo trupla pripeljali pred parlament"

Na Bledu je včeraj prišlo do pokola drobnice. Volk je pokončal sedem ovc in jagnjet, kljub temu, da je bil pašnik zaščiten z ograjo, visoko 130 cm. Pašnik se sicer nahaja le nekaj metrov stran od lastnikove hiše.

Danes je tako v Gorjah prišlo celo do protesta, na katerem so udeleženci državo pozvali, naj vendarle ukrepa na tem področju in odredi odstrel volkov.

V članku o tem, koliko sploh je volkov v Sloveniji, koliko na Gorenjskem, kaj o odstrelu menijo nevladne organizacije ter koliko napadov volkov smo imeli v Sloveniji.

Do napada prišlo kljub 130-centimetrski ograji

Lokacija napada na Bledu ni ravno odročna. Nahaja se 450 m stran od veslaškega centra, v katerem je bila do druge ure zjutraj včeraj sicer glasna zabava. Pašnik se nahaja le 150 m stran od železniške postaje Bled. Kot smo že povedali, je ograjen s 130-centimetrsko ograjo, ki je bila pred kratkim obnovljena.

V Gorjah je prišlo zaradi tega incidenta danes do protesta, aktivno pa se je vanj vključil tudi župan te občine Peter Torkar. Kmet, ki mu je volk poklal ovce, je njihova trupla prinesel na protest. "Naslednjič jih bomo pripeljali pred parlament," je povedal Torkar. Po njegovih besedah so se volkovi že povsem približali naseljem, zahteva protestnikov pa je bila predvsem ta, naj država le reagira »ter začne ščititi državljane, da bodo varno prebivali v svojih domovih na podeželju«. Torkar je glede nasprotnikov odstrela dejal, da »naj pridejo komentatorji k nam, bomo skupaj poslušali tuljenje in se sprehodili po gozdu. Lahko je govoriti nekomu, ki ni prizadet.«

Kot je za N1 povedala domačinka Lara Tišler, je situacija katastrofalna, ljudje si ne upajo več iz hiš, ne upajo sprehajati svojih psov ali biti zunaj z otroki. Po njenih besedah se je pred enim mesecem na njihovem dvorišču pojavil volk in tulil.

Protestnike je podprl tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki je dejal, da mirna opozorila in strokovna poročila o tem, da je volkov preveč, očitno v tej državi ne zaležejo. Civilno nepokorščino bo tako treba nadaljevati, da se bo »oblastnike udarilo po prstih«.

Žveglič je sicer zavrnil možnost krivolova, a se ob »dejanjih iz obupa lahko zgodi marsikaj«. Da se tovrstnim dejanjem izognemo, pa je potrebno, da država reagira in upošteva opozorila ter strokovna poročila o prenaseljenosti volkov.

Zavod RS za varstvo narave soglaša z odstrelom, a le medvedov, glede volkov pa "od primera do primera"

O odstrelu volka je bilo sicer v zadnjem času manj govora. Je pa pred kratkim prišlo do odločbe, ki je dovoljevala (kar je omenil tudi ZRSVN) odstrel 230 medvedov. Dovoljenje Ministrstva za okolje je bilo deležno burnih odzivov, med drugim je celo predsednik vlade ministra Brežana pozval, naj vse letošnje odločbe o odstrelih zamrzne.

Na koncu sicer do zamrznitve ni prišlo, je pa bil organiziran posvet o upravljanju z divjimi zvermi. Ene izmed sodelujočih na tem posvetu, društvo za dobrobit živali Anima, smo povprašali o njihovem stališču do samih odstrelov, a žal vsaj za časa tega pisanja njihovega odgovora nismo prejeli. Na posvetu pred nekaj dnevi so povedali, da ne nasprotujejo odstrelu tistih posameznih medvedov in volkov, ki napadejo človeka ali povzročijo škodo, so pa proti tako imenovanemu kvotnemu odstrelu, torej zmanjševanju populacije in odstrelu tistih zveri, ki niso nikomur storile nič hudega. Poudarili so tudi, da bi morali najprej udejanjiti vse ostale ukrepe, kot so zaščitne ograje, varovanje čred s pastirji in pastirskimi psi.

Na naša vprašanja pa so odgovorili v Zavodu republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Kot so poudarili, so strokovna in ne politična organizacija, tako da so njihova stališča njihova strokovna mnenja. V postopku priprave odločbe za odstrel zveri (med katere trenutno spadajo medved, volk in ris) na celotnem ozemlju Slovenije Zavod sodeluje s pisnim stališčem na strokovno mnenje, ki ga izdajo v Zavodu za gozdove Slovenije. Zavod za varstvo narave tako v svojem stališču prvenstveno zasleduje cilj ohranjanja dobrega stanja populacije in številčnosti velikih zveri na našem ozemlju, kar omogoča dolgoročno preživetje velikih zveri in sobivanja človeka z njimi.

V pisnem stališču so se za leto 2023 strinjali z odstrelom 230 medvedov. Glede volkov pa se po navedbah Zavoda odstrel določa od primera do primera. Odločitev za odstrel temelji na Smernici za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki jo je leta 2020 sprejel tedanji minister za okolje in prostor. Trenutno v Zavodu odstrela risa ne podpirajo, saj je ta vrsta pri nas tako močno ogrožena, da je njeno dolgoročno preživetje vprašljivo, so še povedali.

V Sloveniji je trenutno med 121 in 168 volkov

Glede števila volkov v Sloveniji, pa tudi njihovega števila na Gorenjskem, kjer se je včerajšnji napad zgodil, smo se obrnili na asistenta na oddelku za biologijo, katedri za ekologijo in varstvo okolja ljubljanske Biotehniške fakultete,  Huberta Potočnika.

Zadnji podatki o velikosti populacije volkov so iz sezone 2020/21, ko je bil izveden monitoring. Tudi v letošnji sezoni (2022/23) se izvaja monitoring, a se rezultati še zbirajo, končne ocene pa bodo znane do jeseni. Za sezono 2020/21 je jasno, da je bilo v Sloveniji takrat nekje med 121 in 168 volkov, vključujoč tudi volkove, katerih teritorij sega na Hrvaško.

Od leta 2018 dalje so se tropi pojavili tudi na Gorenjskem, trenutno so tam trije. V posamezni družini se pojavlja od 4 do 7 odraslih volkov in mladiči. Na območju Bleda, Bohinja, Pokljuke in Jelovice sta trenutno prisotna 2 tropa.

Žal težko ocenimo, koliko je napadov volkov, a za leto 2022 lahko rečemo, da je teh dogodkov nekaj 10, po Potočnikovih besedah okrog 40. S strani države je bila do sedaj sicer izdana odločba za odstrel volkov križancev na meji z Italijo, na območju Trbiž/Rateče. Odstrel je bil predviden za vseh 9 volkov, vključno z eno volkuljo, ki je marca letos nato bila ubita. Ta trop križancev oziroma njegov ostanek bo najverjetneje razpadel ali pa se bo razpršil in naselil na radiju 100 do 200 kilometrov.

Na blejskem območju sta po Potočnikovih besedah oba tropa prisotna šele 5 let. Za njiju še ni bilo dovoljenja za odvzem oziroma odstrel. Težko bi rekli, zakaj do odločbe še ni prišlo, je dejal sogovornik. V zadnjih 10 letih je stanje volkov (predvsem, kar se tiče števila) ugodno. Zakonodaja določa pogoje, pod katerimi do odstrela lahko pride, ponavadi sta to varstvo pri tveganjih za ljudi in zmanjševanje večje gospodarske škode, pravi Potočnik. Zaenkrat še ni bilo primera na gorenjskem območju, kjer bi se kazala resnejša nevarnost za ljudi. Treba je oceniti, kako preprečiti gospodarsko škodo, poleg ostalih ukrepov pa je treba kot možnost vzeti tudi odstrel, je še dejal.

Pogovarjali smo se tudi z Matevžem Pretnerjem, predstavnikom Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Po njegovih besedah je volk na Gorenjskem prisoten zaradi njegove narave, mora se namreč premikati, saj sledi hrani. Glede upravljanja z volkom pa še vedno čakajo na strategijo s strani ministrstva.

Odstrel volkov se lahko izdaja samo v primeru napadov, in sicer z odločbo, a sam postopek po Pretnerjevih besedah traja predolgo. V ZSPM si prizadevajo, da bi te postopke skrajšali na 24 ur po napadu volka, saj kasneje že obstaja nevarnost, da nam ne bo uspelo volka identificirati ali pa bomo po pomoti ustrelili napačnega.