Vzpostavljen mehanizem za finančno pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava. Poljska in Madžarska nezadovoljni

Evropski parlament je v četrtek pozdravil »zgodovinski« načelni dogovor o uvedbi mehanizma, po katerem je koriščenje sredstev iz sedemletnega proračuna EU in 750-milijardnega fonda za okrevanje po pandemiji covida-19, pogojeno s spoštovanjem vladavine prava.

Kljub temu je na dogovor že padla senca dvoma o tem, ali bo sistem, odvisen od vsakokratne politične volje in zavezništev v bloku, sploh učinkovit. Prav tako EU še veno ni jasno definirala vladavine prava, zato ima že vse od začetka prizadevanj za takšno pogojevanje težave z dokazovanjem njenega kršenja.

Mehanizmu sta nasprotovali predvsem Madžarska in Poljska, proti katerima je že bil prožen postopek po 7. členu Pogodbe o EU, zaradi kršenja vladavine prava, svobode medijev in civilne družbe. Prav tako je EU v teh državah spremembe zaenkrat večinoma neuspešno poskušala doseči s tožbami, poročili in pravnimi postopki.

Dogovor poglablja delitve med vzhodom in zahodom

Po večletnih razpravah sta tako Evropski parlament in nemško predsedstvo Svetu EU dosegla prehodni dogovor, ki bi imel za države, ki kršijo demokratične vrednote EU, finančne posledice. Dogovor poglablja delitve med pretežno zahodnimi državami na eni strani, ki pogoje, vezane na njihova vplačila v proračun EU zahtevajo, in vzhodnimi državami, večinoma neto prejemnicami iz proračuna EU.

Nekatere države so zatrdile, da ne bodo vplačale sredstev v proračun, če ne bo jasne povezave med denarjem EU in pravno državo, ki naj bi bil s tem pogojem zaščiten pred zlorabo. Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je mehanizem opisala kot "orodje za politično in ideološko izsiljevanje". Kot je dejala v intervjuju za Financial Times, je mehanizem po njenem mnenju zgolj izgovor tako imenovane „varčne četverice“ - Avstrije, Danske, Švedske in Nizozemske, da sredstev ne bi dale vzhodnim članicam kot je Madžarska.

Madžarska in Poljska: Gre za ideološki pritisk pod krinko

"Ideološki pritisk se uporablja pod krinko pravne države proti nekaterim državam samo zato, ker rečemo ne migracijam, multikulturalizmu in ker imamo drugačen pogled na vlogo družine v družbi," je dejala in poudarila, da ni dogovora o nobenem elementu proračuna EU, dokler niso dogovorjeni vsi njegovi elementi. Podobne izjave je bilo slišati tudi od nekaterih poljskih evroposlancev.

"Doseženi dogovor je zgodovinski dogovor za vse Evropejce," pa je dejal Manfred Weber, vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke, največje skupine v Evropskem parlamentu. A v praksi bo »kaznovanje držav« oz. (ne)uveljavljanje mehanizma odvisno od politične volje. Za zmanjšanje sredstev določeni državi bo namreč potrebna kvalificirana večina (torej najmanj 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU).

Postopek bi ob sprožitvi mehanizma začela Evropska komisija. Ta bi poslala  obvestilo državi članici, za katero se sumi, da krši vladavino prava. Ta bi imela nato tri mesece časa za odgovor. Če se Komisiji obramba članice EU ne zdi prepričljiva, lahko Svetu Evropske unije predloži predlog glede znižanja sredstev. Nato mora Svet EU s kvalificirano večino odločiti v enem mesecu (z morebitnim podaljšanjem za dva meseca).

Blokada s strani nasprotnic ni zelo verjetna

Madžarska in Poljska sta sicer grozili z blokado svežnja (za katerega si članice želijo, da bi bil sprejet čim prej) in zadržkom pri financiranju, če mehanizem ne bi bil sklenjen po njunih željah. A hkrati se to za državi, ki sta neto prejemnici iz proračuna, in hkrati pri obvladovanju krize odvisni od evropskih milijonov, sliši kot precej prazna grožnja. Prav tako pa na sprejeti dogovor ni mogoče vložiti veta. Je pa mogoč veto na druge dele proračuna. Prav tako mora vsaka država članica še potrditi zvišanje lastnih virov, kar bo Komisiji omogočilo, da se v imenu držav članic zadolži za financiranje načrta za okrevanje.

Prav Madžarska je od sredstev EU močno odvisna. Ta so namreč že že pred krizo Covid-19 predstavljala med dvema in petimi odstotki letnega BDP države, ki jo je pandmija prizadela bolj od evropskega povprečja.

Kaj sploh je vladavina prava in kaj evropske vrednote?

Podporniki mehanizma si želijo, da bi bil ta učinkovitejši od postopka po 7. členu Pogodbe o EU, po katerem je državi kršiteljici vladavine prava skoraj nemogoče odvzeti glasovalne pravice in sredstva. Takšen postopek je bil proti Poljski sprožen leta 2017 (zaradi spornih pravosodnih reform) in proti Madžarski leta 2018 (zaradi kršenja akademske svobode, medijske svobode in svobode civilne družbe).  A Unija ima težave pri definiciji tako evropskih vrednot kot tudi vladavine prava. Zato se še naprej izjemno težko jasno pogovarja o zaščiti vladavine prava, preden te jasno ne definira.

Kljub temu, je poročal Euractiv, zloraba demokratičnih vrednot vendarle presega le nacionalno skrb – saj gre tudi za vprašanja panevropske zakonodaje, pravni okvir, trg in milijarde javnega denarja. Neodvisnost oz. status nacionalnega sodstva je pomemben tudi ob implementaciji evropske zakonodaje. Prav tako odsotnost močnih, ekonomsko neodvisnih medijev ni pomembna le za nacionalni dialog, temveč ima vpliv tudi na Unijo.

Nevladne organizacije v državah članicah so tudi sogovornik evropskih institucij, integriteta nacionalnih volitev pa je pomembna, ker so rezultat volitev zakonodajalci, ki odločajo o evropski zakonodaji in financah, še pišejo na tem spletnem portalu.