Prihaja "EU-jeva največja nočna mora". Kako Evropa prebavlja zmago desničarskega populista Wildersa na Nizozemskem

Foto: Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK

»Na Nizozemskem je zmagala skrajna desnica«, je danes najpogostejši stavek na straneh mednarodne politike evropskih medijev. V nasprotju z napovedmi pred volitvami je namreč v tej zahodnoevropski državi slavila Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa.

Čeprav se večina odzivov na zmago radikalno desne stranke osredotoča predvsem na to, kdo Wilders je in kakšna so njegova ekstremna stališča, pa drugi opozarjajo predvsem na ruralne dele države, ki so pod vlado premiera Rutteja ostali vrsto let zapostavljeni.

Zmaga odmeva po celotni Evropi

V nasprotju s predvolilnimi napovedmi je Wildersova Stranka za svobodo (PVV) osvojila 37 od 150 sedežev nizozemskega parlamenta, kar je precej več od 25 sedežev skupne liste laburistov in zelenih pod vodstvom nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa ter 24 sedežev konservativne Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD).

»Prepričan sem, da lahko dosežemo dogovor,« je Wilders dejal v zmagovalnem govoru pozno v sredo. »Želimo vladati in vladali bomo,« je bil jasen.

Pričakovano so hitro voščila Wildersu prišla predvsem iz sorodnih evropskih strank. Francozinja Marine Le Pen je pozdravila Wildersovo zmago, podpredsednik italijanske vlade in vodja Lige Matteo Salvini je dejal, da so nizozemske volitve pokazale, da je »nova Evropa mogoča«. 

Bo Wildersu po zmagi uspelo tudi sestaviti novo vlado?

Kdo je zmagal na volitvah je jasno, a večja neznanka je sestavljanje vlade v razdeljeni nizozemski politiki. Skoraj vsi potencialni vladni partnerji so med kampanjo izrazili resne dvome o sodelovanju s PVV, a po volitvah se zarečenega kruha precej tudi poje.

Najbolj možna koalicija se zdi tista, ki bi jo oblikovali Wilders, konservativna ljudska stranka in stranka Pietra Omtzigta, ta bi imela skupaj 81 sedežev. Analitiki pa so prepričani, da bo Wilders za takšno koalicijo potreboval ogromno časa, pa tudi kar nekaj pragmatizma. Nobena izmed strank, ki bi lahko sodelovala skupaj z njim v vladi namreč ne deli njegovih ekstremnih idej, kot je tista o referendumu o izstopi iz EU.

Ljudi prepričal z ustavitvijo »azilnega cunamija« in prenehanjem dobave orožja Ukrajini

Wilders je pred volitvami volivcem obljubljal, da bo ustavil vse priseljevanje, zmanjšal nizozemska plačila Evropski uniji in preprečil vstop vseh novih članic, vključno z Ukrajino. Wilders je večkrat dejal, da bi morala Nizozemska nehati dobavljati orožje Ukrajini, saj ga po njegovem mnenju potrebuje, da se lahko brani. 

Po zmagi je povedal, da se bo »Nizozemska vrnila Nizozemcem, azilni cunami in migracije bodo zajezeni.« Prav migrantski val je bil za Wildersa ena izmed pomembnih tem. Lani se je priseljevanje na Nizozemsko več kot podvojilo, preseglo je 220.000. 

Politična analitičarka Martina Rosemo iz Univerze v Twenteju je za BBC dejala, da je med kampanjo Wilders izkoristil široko nezadovoljstvo s prejšnjo vlado, ki se je sesula zaradi nesoglasij o azilnih pravilih. Drugo darilo za Wildersa je po njenem mnenju bilo dejstvo, da je sredinsko-desni liberalni vodja odprl vrata sodelovanju z njim v koaliciji. Wilders na ta način ni postal »persona non grata« v nizozemski politiki in ni doživel usode kakšne skrajne desno sredinske stranke, ki je izključena iz vseh kalkulacij za morebitno vlado.

Odzivi: Wildersa so izvolili 13 let zapostavljeni ruralni deli države

Presenetljiva zmaga je poskrbela tudi za številne odzive v komentarjih in kolumnah. V prvem odzivu levo-liberalnega spletnega medija Politico so v naslovu zapisali: »Wilders je EU-jeva največja nočna mora«. V prispevku dodajajo misel o tem, kako bi za Wildersova zmaga lahko povsem spremenila tudi sestankovanja evropskih voditeljev: »Wildersov sedež za mizo vrha EU bi spremenilo dinamiko, skupaj z drugimi skrajno desnimi in nacionalističnimi voditelji, ki so že na položaju. Kar naenkrat bodo strinjanja, kot so skupni ukrepi za podnebje, reforma EU in orožje za Ukrajino, predmet razprave ali celo obrata.«

V istem mediju komentatorka Eva Hartog opozarja, da je Nizozemska na mesto bodočega premiera izvolila »prijatelja Putina in Rusije«. »… Wilders je ruskemu državnemu mediju RT dal intervju, v katerem je pohvalil predsednika Vladimirja Putina kot vodjo, ki se zavzema za ›ruski narod‹ in je zato ›boljši‹ kot voditelji EU.«

Pod Wildersovim vodstvom je Stranka svobode (PVV) dosledno spodbujala politiko pomirjevanja negativnega odnosa do Rusije. Po agresiji na Ukrajino je sicer PVV obsodila napad Rusije, a Hartogova dodaja, da je prijateljstvo do Rusije več kot očitno ostalo stalnica stranke in Wildersa samega. V kolumni ga imenuje celo »Putinov propagandist«.

Najbolj poglobljeno analizo pa so naredili na portalu Euronews, kjer so pripravili prispevek »5 stvari, ki smo se jih naučili ob nizozemskih volitvah«. V njem omenjajo predvsem dejstvo, da je zmaga PVV več kot očitna in tudi zelo velika. »Ne gre samo za najboljši volilni rezultat PVV do sedaj, ampak se je tudi prvič od druge svetovne vojne zgodilo, da največja stranka na Nizozemskem ne prihaja iz liberalno sredinsko-desne ali sredinsko-leve evropske strankarske družine.«

Kako je Wildersu to uspelo? Po mnenju Euronews je »mobiliziral svoje volivce iz leta 2021, da so znova odšli na volišča ter pridobil tudi ljudi, ki so se vzdržali volitev leta 2021, ob tem pa še zbral podporo tudi iz drugih desničarskih strank.«

Robin Pascoe, urednica portala DutchNews.nl, pa v podkastu LBC na vprašanje voditelja »kaj se je vendarle zgodilo v za celoten svet liberalni Nizozemski« precej nepresenečeno odvrne, da »Nizozemska ni tako liberalna. Nizozemska pač ni Amsterdam.« Izpostavila je, da je v nizozemskem glavnem mestu prepričljivo zmagala Timmermansova koalicija levih strank, za Wildersa pa je volil predvsem ruralni del države. »In ta ruralni del države se je čutil zapostavljenega vseh 13 let vladanja premiera Rutteja,« je še dodala.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike