Z novimi tehnikami umetne oploditve starejše ženske lažje do otrok

Uredništvo

25. 1. 2016 ob 17:36
0 komentarjev

Družba

Zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem neplodnosti, so v Veliki Britaniji začeli postopek za odobritev testiranja novega načina oploditve in vitro, ki obljublja drastično izboljšanje možnosti oploditve žensk po tridesetem letu.

Povprečna starost mame ob prvem rojstvu otroka namreč drastično narašča in ponekod dosega že 30 let, ugotavljamo v drugem delu prispevka.

Kontroverzna tehnika deluje tako, da "pomlajša" starejša jajčeca s tem, da vanje doda mitohondrije iz mlajših celic, ki se nahajajo v jajčnikih. V primeru, da bo testiranje odobreno, se bo začelo že letos, in sicer pri dvajsetih ženskah, ki že sedaj zaman poskušajo svojo srečo z umetno oploditvijo in vitro.

Če bo testno obdobje uspešno, bi postopek lahko pomagal tisoče ženskam v tridesetih in štiridesetih letih, ki poskušajo zanositi. Problem pri oploditvi in vitro je sedaj namreč pri tem, da se oplojeno jajčece zaradi starih mitohondrijev ne razvija dalje, kar bodo s tem postopkom poskušali popraviti - jajčecu bodo ob oploditvi vbrizgali tudi nove mlade mitohondrije.

Trenutne možnost zanositve in vitro namreč s starostjo ženske dramatično pada. Možnost uspešne zanositve pri ženski, stari manj kot 35 let, so namreč 32 %, med 38. in 39. letom 21 %, med 43. in 44. letom pa je uspešnost že zgolj 5 %, po 44 letu pa celo manj kot 2 %.

Cerkev: neetično, nedopustno

Cerkveni nauk uči, da so nedopustne vse tehnike heterologne (vsaj en tuj darovalec) umetne oploditve kot tudi tiste tehnike homologne (darovalca sta zakonca) umetne oploditve, ki nadomeščajo spolna dejanja zakoncev, v kar spada tudi oploditev in vitro.

Razlogi za to so ustvarjanje in uničevanje človeških zarodkov, prav tako je zavračanje, uničenje in izguba zarodkov vnaprej predvideno in hoteno dejanje (za dosego ene nosečnosti žrtvujejo med 85 in 94 % zarodkov). Pri tem gre za splave nerojenih otrok.

"Res je, da približno tretjini žensk s pomočjo umetne oploditve uspe zanositi. Kljub temu je treba poudariti, da je - glede na delež vseh ustvarjenih in rojenih zarodkov - število zavrženih zarodkov, izjemno visoko. Te izgube izvajalci oploditve in vitro predstavljajo kot nujno ceno za uspeh. V resnici vzbuja skrb dejstvo, da raziskave na tem področju stremijo zlasti k povečanju deleža rojenih otrok neplodnih žensk, ki se podvržejo obravnavi, ne pokažejo pa resničnega zanimanja za pravico do življenja vsakega posameznega zarodka." (Cerkveni dokument Dostojanstvo osebe, 2009)

Najstarejše v Avstraliji in v Evropi, najmlajše v Afriki

V ZDA so bile ženske, ki so rodile prvič, leta 1970 v povprečju stare 21,4 leta, leta 2013 pa je njihova povprečna starost bila 26 let.

V Zahodni, severni in južni Evropi so bile ženske leta 1970 prvič matere v povprečju med 23. in 25. letom, danes pa se rojstvo prvega otroka v povprečju giblje med 26. in 29. letom, v nekaterih državah (Švica in Velika Britanija) pa se je povprečna starost dvignila nad 30 let.

Na prvem mestu po najvišji starosti je drugače Avstralija s starostjo 30,5 let. Slovenija je s povprečno starostjo 28,7 let na petnajstem mestu lestvice, kar je približno enako kot sosednja Avstrija (28,5), Nizozemska (28,9), Nemčija (28,9) ter Francija (28,6) in Švedska (28,6). Najmlajše mamice v Evropi so v Ukrajini - ta se je s povprečno starostjo 23,1 leta znašla na 60. mestu lestvice.

Višja starost, višje tveganje

Starejša kot je mati,večje tveganje je, da ima otrok kromosomske napake, kot je na primer Downov sindrom.

Za slednjega je pri materi, stari 20 let le 0,069 % verjetnost, ta odstotek se pri starosti 30 let dvigne na 0,1 % pri tridesetih na 1,1 %, vrh pa doseže okoli 45. leta starosti, ko je verjetnost kar 3,13 %, oziroma drugače povedano; na vsakih 32 otrok 45-letnic se rodi en z Downovim sindromom.