Za zeleno zimo kriv visok indeks arktičnega nihanja, a marca se utegne obrniti

Visok indeks arktičnega nihanja, ki je letošnjo zimo izrazito visok je v veliki meri odgovoren, da v Sloveniji in tudi velikem delu Evrope letos nismo videli kaj dosti snega. Visok arktični indeks zadržuje merzle zračne mase ob severnem polu. Nihanje arktičnega indeksa se spreminja po letnih časih pa tudi po letih. V letih, ko je le ta nizek, dosežejo naše kraje običajno tudi večje količine snega.

Po napovedih vremenoslovcev bo do konca februarja arktični indeks še visok, potem pa se utegne spustiti, kar bi lahko v marcu prineslo ohladitve in tudi morebitne pošiljke snega, s čimer bi lahko marec postal najbolj snežen mesec letošnje zime. Ta naziv se običajno drži meseca februarja, ki ja pa je letos najtoplejši februar v zgodovini meritev.