ZDA strožje nad ilegalne migrante. Bo Evropa sledila?

Nedavno zapriseženi predsednik ZDA Donald Trump je znan po svojem trdem pristopu do nezakonitih migrantov. Svojim sodržavljanom je obljubil največje množične deportacije v zgodovini ZDA, s katerimi želi deportirati večino, če ne vse nezakonite migrante.

Za kakšne število ljudi gre pri tem? Po podatkih urada Department for Homeland Security se je v letu 2022 v ZDA nahajalo približno 11 milijonov nezakonitih migrantov. Danes je ta številka seveda večja, saj v državo vsako leto migrira približno milijon ljudi.

Ob tem se Trump zavzema za trden in odločen pristop. Pri deportacijah imajo prednost osebe s kriminalno preteklostjo, ki lahko predstavljajo grožnjo družbi. Ampak to ne pomeni, da so ostali izvzeti iz teh množičnih deportacij.

Kaj pa izvedba?

Za izvedbo načrta so sprejeli vrsto ukrepov. Da bi osebe lažje 'ujeli', je ponovno obujeno delovanje ICE (U.S. Immigration and Customs Enforcment) agentov v cerkvah, bolnišnicah in šolah. V ta namen bodo agencijo ICE tudi primerno razširili.

Večje težave bo povzročalo pomanjkanje sredstev in infrastrukture za procesiranje tako velikega števila migrantov. Razširiti bi morali tudi sodstvo, ki je pristojno za migrantske primere. Slednje je namreč že sedaj pod velikim pritiskom.

Velja, da se sme tujega državljana deportirati, če je naredil kaznivo dejanje, če pomeni grožnjo javni varnosti ali pa ima neveljavno vizo. Preden se jih deportira v njihove matične države – če so jih te sploh pripravljene sprejeti – morajo iti skozi sodni postopek. Do takrat so zadržani v migrantskih centrih. Ko so v tej vlogi otroci, jim je država dolžna zagotoviti pomoč pedagoga, pediatra in v nekaterih primerih tudi začasno šolanje.

Po poročanju revije Forbes bo Trump za te namene uporabil pomorsko bazo Guantanamo Bay na Kubi, ki je že sprejela prve skupine migrantov. Poleg Guantanamo Bay bodo uporabili tudi Space Airforce Base v Koloradu.

Cena Trumpovega načrta

Po oceni American Immigration Council bo Trumpov načrt deportacij stal okoli 315 milijard oziroma 88 milijard dolarjev na leto. Verjetno bo Trumpova administracija iskala cenejše rešitve.

Predsednik El Salvadorja Nayib Bukele je že ponudil svoje mega-zapore kot možno rešitev – seveda, za plačilo. Kljub temu bi  takšna možnost, z vključevanjem zunanjih izvajalcev kot je El Salvador, za ZDA pomenila nižje stroške kot če bi bil cel proces izpeljan na domačih tleh.

Papež Frančišek kritičen do dogajanja v ZDA

Čeprav ZDA doživlja veliko krizo nezakonitih imigracij, se pogosto pojavlja skrb, da bi pri reševanju tega problema na način, kot so si ga zastavili, prihajalo do kršitve človekovih pravic.

Med drugimi je  v javnem pismu svojo skrb izrazil tudi papež Frančišek, ki je pismo sicer naslovil na škofe v ZDA. V njem je poudaril neizpodbitnost človeškega dostojanstva in spodbudil kristjane v ZDA, naj ne diskriminirajo migrantov, ampak naj se vadijo v ljubezni.

Na priljubljeni italijanski oddaji Che Tempo Che Fa je papež izrazil neodobravanje postopanja nove ameriške administracije glede migrantov in ga označil za sramotnega. 

Na to se je Tom Homan, ki je sedanji komisar za meje (»border czar«), odzval ostro. Opomnil je papeža Frančiška, da ima Katoliška Cerkev sama mnogo težav, na katere bi se morala osredotočiti; poleg tega pa je poudaril, da je sam Vatikan dobro zaščiten – obdan je z visokim obzidjem. kdor pa bi nezakonito prešel obzidje, ga čakajo visoke kazni.

Omenjeno obzidje je v najvišjih točkah visoko 12 metrov. Zgrajeno je bilo v 9. stoletju, ampak je bilo seveda kasneje še dograjeno. Obsega večino Vatikana, prekine se samo pri trgu Svetega Petra. Ob tem je treba poudariti, da Vatikan nima stroge meje: vsakdo lahko brezplačno stopi na njegov teritorij (pri trgu Svetega Petra). Omenjene kazni pa veljajo za tiste, ki nezakonito vstopijo na območja z omejenim dostopom, kar pa ni primerljivo s situacijo v ZDA.

Migranti v Evropski uniji

Videti je, da se politični trendi vedno bolj strogo obračajo proti nezakonitim migrantom. Kaj pa Evropska unija?

Migracije že nekaj časa zavzemajo pomembno vlogo tudi v evropski politiki. Pa poglejmo številke, kot jih kaže spletna stran Evropske komisije.

V letu 2022 je bilo 8,5 % prebivalstva v EU rojenega v tujini (od tega v ZDA 14 %, v Švici 30,7 %).

V EU leta 2023 27,3 milijonov prebivalcev ni imelo evropskega državljanstva.

Razlogi za bivanje v EU so bili leta 2023 naslednji:

- 4 % tujih državljanov je v EU bivalo zaradi izobraževanja;

- 15 % zaradi azila;

- 21 % zaradi dela;

- 26 % tujcev spada pod ostalo;

- 34 % biva zaradi družine.

V Evropi je več tujcev kot EU državljanov zaposlenih na delovnih mestih čistilcev, gradbenih delavcev ter v t. i. osebnih storitvah na npr. letališčih, v hotelih, kavarnah.

Kaj pa nezakonito prečkanje meje? Leta 2023 je mejo nezakonito prečkalo 385.445 ljudi, kar je 18 % več kot leta 2022. Od tega je 270.366 ljudi prispelo v EU preko morja, 115.079 pa preko kopnega (29 % manj kot leta 2022). Istega leta je bilo 430.600 ljudem ukazano zapustiti EU.

»Return hubs« kot predlagana rešitev

Na neformalnem srečanju v Varšavi 30. januarja se je po poročanju medija Euronews govorilo o novem pristopu do nezakonitih migrantov. Komisar za migracije Magnus Brunner je predlagal tako imenovana središča za vračanje (»return hubs«).

Ta središča bi se nahajala v državah zunaj EU in bi pospešila deportacije oziroma preselitve migrantov. Idejo so med drugim podprli predstavniki Avstrije, Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Grčije, Italije, Latvije in Malte; predstavniki Portugalske in Španije pa so ostali skeptični. Idejo središč zunaj EU je v pismu podprla tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Nekatere posameznike in organizacije skrbi morebitno kršenje človekovih pravic. Evropska agencija za osnovne pravice (European Union Agency For Fundamental Rights) je še posebej poudarila, da se mora v teh središčih vzdrževati minimalni standard in se morajo spoštovati evropske regulacije.

Dogovor Italije z Albanijo

Ideja središč zunaj EU sicer ni nova. Ne dolgo nazaj je Italija sprejela dogovor z Albanijo za naslednjih pet let, kjer bi se prošnje za azil procesirale v novem kompleksu ob pristanišču Shengjin (nedaleč od albanske prestolnice) in vojaškem letališču Gjuder. Predvideno je, da bi letno skozi centre šlo okoli 36.000 migrantov.

Vsak migrant sicer ni primeren za procesiranje v Albaniji, ampak samo tisti, ki prihajajo iz držav, ki veljajo za varne. Izjema so tudi ranljive skupine ludi – nosečnice, mladoletniki, bolniki, starejši.

V Albaniji bi se procesiralo zgolj prošnje za azil. Če bi bil azil zavrnjen, bi bili tujci zadržani v Italiji, dokler jih ne bi njihove domače države sprejele nazaj. Težava pa je, da si mnoge države ne želijo nazaj sprejeti svojih državljanov. Po nekaterih podatkih se iz EU zgolj 21 % nezakonitih migrantov vrne nazaj v domovino. Nekaterim uspe zapustiti migrantske centre in v EU  še naprej bivajo nezakonito.

Oba kompleksa – tako v Italiji kot Albaniji – sta upravljana z italijanskim osebjem, za zunanjo varnost pa skrbi Albanija. Področja obeh središč spadata pod italijansko sodno oblast. Cilj teh ukrepov in možnih »return hubs« je, da bi migrante odvrnili od (novega) prehajanja v EU (saj bi s tem pristali v tretji državi) ter da bi pospešili njihovo procesiranje.