Zdravje v vsako slovensko občino

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin. Na ravni Slovenije so se izboljšali kazalniki zdravja na več področjih. Po pregledu podatkov se prebivalstvo še vedno stara, vendar je bolje izobraženo, čeprav nekoliko manj delovno aktivno.

Izstopa stalno upadanje bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, veča pa se uporaba pomoči na domu. Med negativnimi trendi se pojavlja povečana telesna masa odraslih ter več bolniških odsotnosti. Udeležba na presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka je nižja, za 1,5 odstotka se je znižalo tudi število primerov meningoencefalitisa.

Kazalniki izboljšanja zdravja

Zmanjšuje se stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah, v letu 2024 se je izboljšala za 6 odstotkov, za 1,7 odstotka se je zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji ter za 1,8 odstotka delež bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu.

Za 2,4 odstotka se je zmanjšalo število hospitalizacij zaradi možganske kapi in za 2,8 odstotka zaradi srčnega infarkta. Hospitalizacije pri otrocih in mladostnikih zaradi astme pa so se zmanjšale za 5 odstotkov, prav tako je za 0,6 odstotka manj zlomov kolka pri starejših osebah.

Od leta 2024 se je za en odstotek zmanjšala umrljivost zaradi covida-19 glede na občino stalnega prebivališča, kar se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, v povezavi z zmanjšanjem umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter raka.  

V primerjavi z letom 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala za dobre 4 odstotne točke, za 0,8 odstotkov pa se je zmanjšalo tudi število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj.

Izzivi na zdravstvenem področju

Okrepil se je trend naraščanja bolniške odsotnosti, v letu 2024 se je število dni nezmožnosti za delo povečalo za 8 odstotkov, kar pomeni z 19 na 20,5 dneva. Ta kazalnik se je od leta 2016 povečal s 13 na približno 20 dni. 128 občin je bilo nad slovenskim povprečjem, v 52 občinah pa se je stanje izboljšalo.

Za 1,8 odstotka se je povečalo tudi število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, za 0,2 odstotka pa se je povečalo število prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak, prav tako tudi zdravil proti strjevanju krvi, za 0,6 odstotka. V letu 2024 se je za 1 odstotek povečala tudi stopnja raka, predvsem zaradi raka pljuč.

Povečan je tudi delež prekomerno prehranjenih oseb in tistih, ki si dvakrat dnevno umivajo zobe.

Zaradi staranja števila prebivalstva število oseb z demenco narašča in postaja pomembna javnozdravstvena tema, občine pa imajo pomembno vlogo z razvojem demenci prijaznih okolij, zgodnjem prepoznavanju in podporo svojcem.

Skrb za zdravje

Za vizijo zdrave vključujoče družbe potrebujemo tudi vključujočo definicijo zdravja, pri kateri bo življenje z boleznijo in obvladovanje bolezni treba priznati kot osrednjo sestavino vseživljenjske dobrobiti.

Lokalne oblasti so pobudniki sprememb in najbolj primerni za povezovanje globalnih ciljev z lokalno skupnostjo, saj najbolj vedo, kaj ljudje potrebujejo in da je zdravje treba obravnavati kot dolgoročno naložbo, ne kot kratkoročni strošek. Z vlaganjem v zdravje sta naša družba in gospodarstvo še močnejša.

Skrb za zdravje ni stvar posameznika in nacionalne politike, saj se goji tam, kjer ljudje živijo in delajo, se družijo in preživljajo prosti čas, torej je v veliki meri tudi odgovornost odločevalcev na lokalni ravni. Najpomembnejše politike javnega zdravja so tiste, ki vplivajo na dejavnike varne hrane, pitne vode, varne ceste, varnega zraka ter zdravstvene prakse in so delno lokalno nadzorovani.

Na tak način, z idejo, da so lokalni procesi odločanja ključni za javno zdravje, se je osnovala Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta v letu 2015 in jo sestavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja in 169 specifičnih ciljev z globalnim obsegom. V agendi se zdravje pojavi kot medsektorsko vprašanje in je priznano kot osrednja sestavina urbanističnega načrtovanja in upravljanja.

Primer dobre prakse

Mestna občina Ravne na Koroškem izstopa z izjemno širokim naborom aktivnosti, ki pripomorejo h krepitvi zdravja v občini, za vse generacije in tudi ranljive skupine na različnih področjih. V številnih projektih občina namenja pozornost ukrepom in programom za potrebe starejših in invalidov, prav tako pa v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami investirajo različne resurse za spodbujanje gibanja ter rekreacije. Kot cilj so si zadali izboljšanje telesnega fitnesa otrok in odraslih ter zmanjšanje prekomerne prehranjenosti, zmanjšanje stopnje hospitalizacije zaradi okužb z virusom klopnega meningoencefalitisa ter izboljšanje duševnega zdravja občank in občanov. Prav tako si občina prizadeva za pridobitev naziva dojenju prijazno mesto.

Iz proračuna namenjajo sredstva za sofinanciranje programov in projektov na področjih športa, kulture ter zdravstvenega in socialnega varstva. S takimi odločitvami celostno naslavljajo več vidikov skrbi za zdravje občank in občanov.