Zakaj krčimo tisto, kar ohranja zdravje?

V prispevku, ki je bil objavljen v prejšnji številki Domovine, sem predstavil nekatere svoje teze o tem, kako je treba spremeniti obstoječo paradigmo v slovenskem zdravstvu, ki je usmerjena predvsem v reševanje bolezni in bolnika, v novo paradigmo, ki bo usmerjena v zdravje, v pospeševanje zdravja in ohranjanje zdravja v družbi in pri posamezniku, ob tem pa bomo še vedno lahko kakovostno poskrbeli za bolne.

V času, ko sem zapisal te pomembne usmeritve, je odhajajoča ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel sprejela novo organizacijo centrov za krepitev zdravja (CKZ), v kateri pa tokrat pomembno zmanjšuje število preventivnih kadrov. Tako je seveda z ukrepom neposredno vplivala na zmanjšanje možnosti razvoja zdravja v Sloveniji in državo dodatno usmerila na pot bolezni, saj je z zmanjšanjem kadrovskih kapacitet CKZ zmanjšala dostopnost do programov promocije zdravja. Navkljub jasni usmeritvi Vlade RS v dokumentu Strategija dolgožive družbe, kjer se poudarja pomembnost oblikovanja ukrepov za krepitev zdravja skozi celotno življenjsko obdobje in ozaveščanje vseh državljanov o skrbi za lastno zdravje, je sprejela ta škodljivi ukrep za zdravje prebivalcev Slovenije. CKZ so eden od osnovnih nosilcev teh dejavnosti, ministrica kot članica vlade pa s predlagano reorganizacijo CKZ njihovo delovanje in pomembnost zmanjšuje, čeprav so usmeritve vlade drugačne.

Krčenje kadrov

V dokumentu, ki ga je izdala, odhajajoča ministrica ugotavlja, da bo zaradi reorganizacije v novi mreži centrov za krepitev zdravja prišlo tudi do presežka visoko usposobljenih diplomiranih medicinskih sester in drugih poklicnih profilov (59,5 zaposlenega strokovnjaka s preventivnega področja). Odhajajoča ministrica predlaga direktorjem, da te kadre, ki so visoko usposobljeni za izvajanje preventivnih programov, umestijo v delokroge v zdravstvenih domovih, seveda kam drugam kot v programe zdravljenja.

Pozabila je na to, da imajo medicinske sestre boljšo plačo v Lidlu ali kje drugje in da si bodo poiskale delo tam, kjer bo bolj ugodno zanje. Zagotovo pa bomo izgubili strokovnjake s področja preventive, v katere smo ta leta veliko vlagali, zdaj pa bodo odšli med drugim tudi v trgovske centre.

Novi model daje prednost storitvam sekundarne in terciarne preventive, ki so ciljno usmerjene na osebe z že izraženimi dejavniki tveganja za razvoj kroničnih bolezni, osebe z visokim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni in osebe z že prisotno kronično boleznijo. Torej govorimo o preventivi pri ljudeh, ki so že zboleli ali so tik pred tem, da zbolijo.

Torej centri niso več primarni preventivni centri, osnovani na skupnostnem preventivnem pristopu, ampak nekaj, kar bi lahko umestili tudi v zdravljenje. V zdravstvenem sistemu je nastala velika napaka, ko je ministrica eno izmed redkih možnosti za organizirano primarno preventivo spremenila v sistem, usmerjen predvsem v sekundarno in terciarno preventivo. V dokumentu je zapisano, da primarna preventiva ostaja del storitev CKZ, vendar bo njen obseg manjši kot doslej ter bolj ciljno usmerjen in prilagojen. Torej bo program primarne preventive, ki je ključen za zmanjšanje bremena bolezni, deloval na preventivnem področju v zmanjšanem obsegu dela.

Da bo bolj jasno: ministrica usmerja po njenem prepričanju odvečni kader v kurativo, kot da ne bi vedela, da se v zdravstvu en evro, vložen v preventivo, poplača vsaj s petkratnim donosom.

Zagotovo bomo izgubili strokovnjake s področja preventive, v katere smo ta leta veliko vlagali, zdaj pa bodo odšli med drugim tudi v trgovske centre.

Dražja kurativa

Gre torej za to, da se zmanjša delež primarne preventive na primarni ravni zdravstva. Na njen račun se povečujeta sekundarna in terciarna preventiva, z odhodom kadrov v kurativo pa se povečujejo tudi stroški zdravljenja in kurativa, s tem pa prihodki izvajalcev zdravstvene dejavnosti in dobaviteljev.

Program zmanjša preventivne aktivnosti v delovnih organizacijah. Promocije zdravja v delovnih organizacijah CKZ se od 1. 1. 2027 ne smejo več izvajati v okviru programa, ki ga financira ZZZS. To pomeni, da teh aktivnosti po tem datumu ni več mogoče izvajati kot del javno financiranega preventivnega programa. Izvajanje je lahko zgolj opcijsko, in sicer izven rednega delovnega časa, kot tržna dejavnost ali na podlagi posebnega dogovora znotraj zdravstvenega doma, pod pogoji, ki ne posegajo v izvajanje javne službe.

To izjavlja prav tista ministrica, ki skupaj z nekdanjim predsednikom vlade ni podpirala zasebnih in tržnih dejavnosti v zdravstvu. S tem ob odhodu ponovno dokazuje svojo dvoličnost. S tem je ministrica pomembno posegla po izvajanju primarne preventive v delovnih organizacijah, kar pomeni preprosto ponovno usmeritev v bolezen in zdravljenje bolezni, ki nastane zaradi pomanjkanja preventive. Zvišalo se bo število dni, ko so zaposleni v bolniškem staležu, da ne govorimo o stroških zdravil, hospitalizacij in vseh mogočih specialističnih pregledov in izgube podjetij.

Zdaj tudi že veste, da je njen naslednik, minister dr. Tadej Osterc, v centralno pozicijo postavil bolnika ali z drugo besedo bolezen, kar je samo nadaljevanje že predhodno začrtane politike ministrice Valentine. Vse to nas vodi v bolj bolno družbo z več bolniki in čakalnimi vrstami. Družbo, ki potrebuje več denarja za zdravljenje bolezni in zmanjšuje osnovna sredstva za ohranjanje in pospeševanje zdravja.

V zdravstvu se en evro, vložen v preventivo, poplača vsaj s petkratnim donosom.

Vloga NIJZ

Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da so strokovni material za ministrico, na podlagi katerega je zmanjšala preventivne kadrovske potenciale, pripravili tudi strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki bi morali predvsem braniti primarno preventivo in se boriti za več primarnega preventivnega programa in za večje število strokovnjakov, ki bi delovali v programih CKZ. Tako pa so se strinjali z radikalnim znižanjem zaposlenih strokovnjakov v CKZ in podirali dobro zastavljen sistem, ki bi ga bilo treba samo še kvalitetno nadgrajevati.

V oklepaju bom naštel te strokovnjake, ker je prav, da se ve, kdo je predlagal tako strukturo, ki ruši dolgoletni trud številnih pozitivno orientiranih strokovnjakov. Avtorji strokovnega gradiva so: Rade Pribaković Brinovec, Sanja Vrbovšek, Marjeta Trček, Mircha Poldrugovac, Jana Govc Eržen, Jaka Strel, Vesna Marinko, Mojca Gobec, Katarina Merše Lovrinčević, Petra Krapež Podobnik.

Hitro lahko ugotovite, da je med njimi tudi nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravstvo Vesna Marinko. Potem nam je lahko jasno, da se v tem mandatu ministra za zdravje dr. Tadeja Osterca ne piše dobro primarni preventivi in preventivi nasploh, saj so zmanjšali kadre ravno na tem področju, pri čemer je sodelovala tudi sedanja državna sekretarka v kabinetu ministra dr. Osterca.

Namesto da bi na področju pediatrije povečali primarne aktivnosti na področju zmanjševanja teže pri otrocih, se bo ta program, ki ga intenzivno podpira mož predsednice dr. Nataše Pirc Musar, gospod dr. Aleš Musar, počasi zaradi posegov v kadrovsko sestavo CKZ oslabil. Zmanjšali so namreč tudi delež pediatra v osnovnem timu tega programa.

Ministrica je na podlagi strokovne skupine s svojimi usmeritvami pomembno posegla v program, ki ga prioritetno podpira mož predsednice države. Torej se kreatorji nove 'preventive' ne ustavijo niti pred tako pomembnimi programi, kot je program zmanjševanja telesne teže otrok.

Otroci in prihranki

Če dobro razmislimo, zakaj se vse to dogaja, boste kaj hitro ugotovili, da Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki daje denar za sanacijo državnega proračuna, reže taisti denar na preventivnih programih za otroke. To pišem zato, da boste videli, da ko ima politika svoj cilj, se ne ustavi nikjer; tudi interese otrok z lahkoto povozi, celo interese moža predsednice države.

Število zaposlenih v obstoječih CKZ se pomembno znižuje. Pomembno se zmanjšujeta tudi obseg dela in število ljudi, ki bodo deležni teh pomembnih znanj za svoje bolj zdravo življenje in kvaliteto ter dolgost življenja. Izgubljamo dobro usposobljene ljudi, ki bodo odšli delat v splošne ambulante, v kurativo ali pa v trgovske centre. Paradigma, da je treba pospeševati skrb za zdravje in s tem ohraniti čim več ljudi zdravih, da ne bodo čakali v številnih čakalnih vrstah, se nam sesuva pred očmi.

Obnašajo se, kot da zdravje in pospeševanje zdravja nista pomembna. Zmanjšali bodo obseg primarne preventivne dejavnosti. To je ministrica storila tudi na predlog strokovnjakov, ki so redno zaposleni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (ki je državni nosilec preventivnega javnega zdravja) in so primarno zadolženi za razvoj primarne preventive.

Kar je dobrega v dokumentu, je širjenje CKZ na druge zdravstvene domove, kjer še nimajo CKZ. To potezo smo že dolgo časa pričakovali in jo v strokovnih krogih podpiramo, toda nikoli je nismo podpirali na račun zmanjšanja kadrov v obstoječih CKZ.

Paradigma, da je treba pospeševati skrb za zdravje in s tem ohraniti čim več ljudi zdravih, da ne bodo čakali v številnih čakalnih vrstah, se nam sesuva pred očmi.

Več stroškov

Čudim se tudi stališču generalnega direktorja ZZZS Roberta Ljolja in predsednici skupščine ZZZS Martini Vuk, sicer članici Socialnih demokratov, da so bili na ZZZS pripravljeni zmanjšati število kadrov v tem programu za 35,5 diplomirane medicinske sestre, da prihranijo nekaj evrov (natančno 1.867.243 evrov denarja na letni ravni). Zmanjšali pa so tudi zaposlene: za 12 psihologov, 11 dietetikov in enega kineziologa na nacionalni ravni in s tem povzročili dolgoročno škodo na zdravju naroda in posameznika. Iz literature je jasno, da si je ZZZS s tem posegom povečala odhodne stroške za zdravljenje, bolniške in zdravila ter množico dodatnih pregledov. Torej bo obstoječe CKZ zapustilo skoraj 60 (točno 59,5) strokovnjakov, ki so se vsa ta leta usposabljali za izvajanje preventivnih dejavnosti.

Celotni program CKZ bo na koncu stal okoli 26 milijonov in bo v pomoč mnogim ljudem, toda bistveno manj ljudem, kot bi bil lahko dostopen. Seveda niso niti pomislili, za koliko se bodo dvignili stroški zdravljenja zaradi večje obolevnosti prebivalstva, ki bo nastala zaradi manjše dostopnosti preventivnih programov. Stroški bodo bistveno višji kot prihranki pri redukciji kadrov v CKZ. Nekje se mora ta norost končati, ker nas vodi v vse večje težave.

Strokovnjaki iz NIJZ bi morali podrobno proučiti, kakšno nestrokovnost z vidika javnega zdravja so podprli in celo predlagali ministrici. Še pred nekaj leti smo delali na tem, da smo povečali število psihologov, na katere se čaka v centrih skoraj eno leto.

Zadnja priložnost

Predpostavljam (skušam opravičiti kolege), da so vse to na NIJZ naredili na pritisk politike in ZZZS, kajti težko razumem svoje kolege in kolegice, da bi se sami od sebe tako grdo zmotili v strokovnih odločitvah. NIJZ je branik preventivne dejavnosti, zato se mora zanjo boriti in vseskozi dokazovati, kako je to pomembno področje, in mu omogočati čim boljše delovanje. Predlog reorganizacije CKZ je velika javnozdravstvena strokovna napaka, ki jo bo plačala Slovenija kot celota s tem, da bomo imeli več bolezni, potrebovali bomo več denarja in na koncu ne bomo mogli pomagati vsem, ker sistem tega preprosto ne bo zmogel izpeljati, ker ne bo dovolj kadrov in denarja.

Odločitev je tudi napaka stroke javnega zdravja, predvsem NIJZ, ki je predlagala ministrici ne najbolj primerne ukrepe na področju reorganizacije centrov za krepitev zdravja. Tudi ministrica ni brez greha, a njej je že vseeno, odhaja v zgodovino, kar je naredila, je naredila, en greh več ali manj se ne bo niti poznal. Mi pa ostajamo tu z vsemi njenimi napakami in tale zadnja nas bo veliko stala, nekatere celo življenje zaradi predčasne smrti.

Na koncu lahko le še upam, da bo novi minister za zdravje premogel dovolj modrosti, da bo dal gradivo v ponovno presojo stroki in da bo imela slednja dovolj poguma, da bo branila primarno preventivo pred velikimi apetiti kurative in željami ZZZS po prihrankih v stilu, naj bodo posledice za zdravje še tako velike, glavno je, da varčujemo.

(D257: 35-37)