Znanstveniki opozarjajo: ne le bakterije, grozijo nam tudi glivice

Antimikrobna odpornost (AMR) predstavlja v zdravstvu vedno večji problem. Glede na raziskavo, objavljeno v medicinski reviji The Lancet, bi lahko antimikrobna odpornost med letoma 2022 in 2050 povzročila 70-odstotni porast smrti med starejšimi. Zaradi nje bi lahko do leta 2050 umrlo 39 milijonov ljudi.

Antimikrobna odpornost nastane, ko se bakterije ali glive razvijejo in prilagodijo tako, da postanejo odporne na obstoječa zdravila, torej na antibiotike ter antimikotike oziroma protiglivične učinkovine. »Številni problemi odpornosti na zdravila v zadnjih desetletjih so bili rezultat invazivnih glivičnih bolezni, ki jih znanstveniki, vlade, zdravniki in farmacevtska podjetja v veliki meri ne priznavajo. Grožnja glivičnih patogenov in odpornosti proti fungicidom, čeprav je to vse večje globalno vprašanje, je izključena iz razprave,« opozarja Dr. van Rhijn z Univerze v Manchestru.  

Odpornost na antibiotike, ki je po Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) med prvimi desetimi grožnjami svetovnemu zdravju, je torej ena plat zgodbe.  

Znanstveniki v The Lancet opozarjajo, da čaka človeštvo, če ne bo ukrepalo, še drugo tveganje: odpornost na glivice. Glivična obolenja so kriva za približno 3,8 milijonov smrti na leto in večina glivičnih patogenov je že odpornih ali hitro postaja odporna na zdravila.

Avtorji menijo, da osredotočenost zgolj na bakterije ne bo preprečila antimikrobne odpornosti (AMR), pač pa je potrebno upoštevati tudi glivične patogene. Zato predlagajo svetovni sporazum o omejevanju uporabe določenih razredov protiglivičnih molekul za posebne namene; sodelovanje pri rešitvah in regulacijah za zagotavljanje prehranske varnosti in univerzalnega zdravja živali, rastlin in ljudi ter razpravo o AMR glivičnih okužbah na septembrskem srečanju Združenih narodov.

Odpornost ne izjema, temveč pravilo

Odpornost je danes bolj pravilo kakor izjema za štiri razrede protiglivičnih zdravil. Zaradi tega je vse težje – včasih tudi nemogoče – zdraviti invazivne glivične okužbe.

Okužbe, odporne na antimikotike, so posledica delovanja gliv Aspergillus, Candida, Nakaseomyces glabratus, in Trichophyton indotineae. Vse štiri imajo lahko hude posledice predvsem za starejše ali za osebe z oslabelim imunskim sistemom.

Iskanje rešitev

Znanstveniki zaradi vse večje odpornosti na mikrobe neprestano raziskujejo in razvijajo alternativna zdravila.

Nedavno so na primer spremenili strukturo antibiotika vancomycina. V primerjavi z originalnim naj bi bila spremenjena različica za od 100 do 10.000-krat bolj učinkovita proti različnim bakterijam. To bi lahko pripomoglo zdravljenju odpornih bakterij, kot sta VRE in MRSA, stafilokok, s katerim se lahko okužimo ob večkratnih hospitalizacijah in invazivnih zdravstvenih posegih ali ob pogostem zdravljenju z antibiotiki.

Iskanje novih načinov zdravljenja otežuje tudi dejstvo, da so glivične celice – za razliko od bakterijskih – precej podobne človeškim, posledično pa je težko najti učinkovino, ki selektivno zavira rast glivic, a je hkrati kar najmanj škodljiva za bolnike.

Kot navaja ena od raziskav, poskušajo v kmetijstvu preprečevati odpornost na glivične okužbe z uporabo nekemičnih metod. To so na primer nadzor kulture, sredstva za biološko kontrolo in odporne vrste pridelkov, s čimer se zmanjša stopnja rasti patogenov in s tem potreba po uporabi fungicidov.

Profesor Ferry Hagen je za Univerzo v Amsterdamu dejal, da je razvoj antimikotikov težaven, a se je v zadnjih letih pričelo klinično testiranje več obetavnih učinkovin.

Toda še preden nova zdravila po letih razvijanja dosežejo trg, agrokemična industrija razvije fungicide s podobnimi mehanizmi delovanja, kar se kaže v navzkrižni odpornosti. »To nas vrne na začetek. Drži, da glivice prizadenejo številne bistvene pridelke, zaradi tega je za prehransko varnost zahtevana protiglivična zaščita. Toda vprašanje je, za kakšno ceno?«