ZZZS bi po novem pacientom sam iskal hitrejše termine pri zdravnikih

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona, po katerem bi ZZZS pacientom, ki čakajo predolgo, iskal zgodnejše termine pri drugih izvajalcih. Spremembe predvidevajo tudi pomoč ljudem brez izbranega osebnega zdravnika, vendar predlog sam po sebi še ne zagotavlja dovolj prostih terminov.

Na specialistične preglede in posege številni pacienti čakajo več mesecev. Nekateri tudi dlje, kot dopušča zakonodaja. Ministrstvo za zdravje je 30. oktobra predstavilo predlog zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva, ki bi pomemben del iskanja prostih terminov prenesel na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta bi pacientom poiskal možnost zgodnejše obravnave pri drugem izvajalcu.

Spremembe posegajo tudi na področje družinske medicine, kjer številni zavarovanci še vedno nimajo izbranega osebnega zdravnika. Ministrstvo napoveduje boljšo izrabo zdravstvenih zmogljivosti, vendar ostaja težava pomanjkanja kadra.

ZZZS bi prevzel iskanje prostih terminov

Pacient, ki na zdravstveno obravnavo čaka predolgo, mora po veljavni ureditvi pogosto sam iskati možnost hitrejše obravnave. Izvajalec ga mora sicer ob prekoračitvi najdaljše dopustne čakalne dobe opozoriti na možnost obravnave drugje, kot določa veljavni pravilnik.

Po predlagani ureditvi bi večjo odgovornost prevzel ZZZS. Zavod bi preverjal proste termine v mreži javne zdravstvene službe in pacientu ponudil zgodnejšo obravnavo, če bi jo lahko zagotovil drug izvajalec. Ob sprejetju ponudbe bi uredil tudi njegovo uvrstitev na čakalni seznam drugega izvajalca in uskladitev potrebnih podatkov.

Možnost izbire bi ostala. Kdor bi želel počakati na pregled pri prvotnem izvajalcu, ponujenega termina drugje ne bi bil dolžan sprejeti. Predlog za kršitve predvideva tudi globe. Pravna oseba, ki bi pacientu zgolj zaradi zavrnitve drugega termina odpovedala prvotni termin ali ga izbrisala s čakalnega seznama, bi bila lahko kaznovana z globo od 3.000 do 50.000 evrov.

Ministrstvo predlaga še drugačno razporejanje zdravstvenih programov. Če posamezna ustanova dogovorjenega obsega storitev ne bi mogla opraviti, bi bilo mogoče del programa pod določenimi pogoji prenesti k drugemu izvajalcu.

Kjer niti to ne bi zadostovalo, bi ZZZS lahko pripravil časovno omejen program dostopnosti. V njem bi določili dodatne storitve, izvajalce, potrebne zmogljivosti in merljive cilje. Program bi se financiral iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predlog zakona je v javni razpravi do 11. novembra.

Čakalne dobe imajo zakonsko določene meje

Najdaljše dopustne čakalne dobe določa pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Odvisne so od stopnje nujnosti, ki jo zdravnik določi glede na pacientovo zdravstveno stanje. Pri stopnji zelo hitro je meja 30 dni, pri stopnji hitro 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni. Za napotitev s stopnjo nujnosti nujno velja obravnava najpozneje v 24 urah od predložitve napotne listine.

Vendar obstajajo izjeme. Za prvi revmatološki pregled s stopnjo nujnosti redno in nekatere operativne posege je dopustna čakalna doba 360 dni. Ob sumu na maligno obolenje je za stopnjo zelo hitro meja 15 dni. Omejitve ne veljajo za kontrolne preglede, posebna pravila pa veljajo tudi ob izbiri točno določenega zdravstvenega delavca. Če v Sloveniji ni izvajalca z ustrezno čakalno dobo, mora izvajalec pacienta seznaniti tudi z možnostjo pridobitve informacij o čezmejnem zdravstvenem varstvu pri ZZZS.

Brez izbranega osebnega zdravnika več kot 136.000 zavarovancev

Aprila 2026 je bilo v Sloveniji brez izbranega osebnega zdravnika oziroma pediatra 136.251 zavarovancev. To je 6,4 odstotka vseh zavarovanih oseb. Aprila 2025 jih je bilo 145.195, skoraj 9.000 več. Statistika ZZZS za april 2026 vključuje tudi 31.952 tujih državljanov z začasnim prebivanjem v Sloveniji in ljudi, opredeljene v dodatnih ambulantah družinske medicine.

Ana Vodičar, vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS, je na skupščini zavoda 12. junija pojasnila, da je po izločitvi oseb, opredeljenih v dodatnih ambulantah, brez osebnega zdravnika približno 101.000 ljudi.

Predstavila je tudi oceno kadrovskih potreb. Če bi vsi družinski in šolski zdravniki ter pediatri paciente opredeljevali samo do predpisanega limita, bi Slovenija potrebovala dodatnih 380 zdravstvenih timov. Gre za oceno ob določeni predpostavki, ne za ugotovljeno trenutno kadrovsko vrzel. Po njenih navedbah je ZZZS med letoma 2013 in 2025 zagotovil 165 dodatnih ambulant družinske medicine.

Na dostopnost vpliva tudi kraj bivanja. Aprila 2026 je bilo na območju območne enote ZZZS Murska Sobota brez osebnega zdravnika 2,8 odstotka zavarovancev, na območju območne enote Novo mesto pa 9,1 odstotka.

Predlagani zakon bi ZZZS naložil dejavnejšo pomoč pri iskanju družinskega zdravnika, pediatra ali ginekologa. Po poročanju RTV Slovenija bi moral zavod zavarovancu v 15 dneh poiskati novega zdravnika in mu ponuditi najmanj tri možnosti izbire, če bi jih bilo toliko na voljo. Dodatne ambulante družinske medicine, namenjene odraslim brez izbranega osebnega zdravnika, naj bi po predlogu delovale do 31. decembra 2027.

Aprila 2026 je bilo brez izbranega ginekologa 218.309 zavarovanih oseb, brez zobozdravnika pa 583.533. V primerjavi z aprilom 2025 se je število oseb brez izbranega ginekologa zmanjšalo, število oseb brez izbranega zobozdravnika pa povečalo. Predlog zobozdravnikov ne vključuje v novo obveznost ZZZS glede aktivnega iskanja zdravnika.

Minister za zdravje Tadej Ostrc je na skupščini ZZZS 12. junija opozoril, da samo administrativno zviševanje glavarinskih količnikov ne bi rešilo težav. Tako bi bilo sicer mogoče formalno opredeliti več pacientov, a bi lahko nastale dodatne čakalne vrste. Med potrebnimi ukrepi je izpostavil zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravnikov.

Financiranje in kadrovske potrebe novega zakona

ZZZS bi moral po predlagani ureditvi usklajevati podatke med zdravstvenimi ustanovami, spremljati razpoložljive termine in pripravljati ukrepe ob predolgih čakalnih dobah.

Julija je zavod začel pilotni projekt preverjanja čakalnih seznamov za operacije endoproteze kolena. Paciente so nameravali poklicati in preveriti, ali poseg še potrebujejo, ali že imajo določen termin ter ali bi bili pripravljeni na zgodnejšo operacijo pri drugem izvajalcu. Telefonsko preverjanje je bilo načrtovano do 31. avgusta. Namen projekta ni bil neposredno preusmerjanje pacientov, temveč zbiranje podatkov za nadaljnje ukrepe. Rezultatov v javno dostopnih objavah ZZZS, pregledanih do 30. oktobra, ni bilo mogoče najti.

V letu 2026 poteka tudi strateška aktivnost Prizma. ZZZS želi povezati svoje informacijske sisteme s sistemi NIJZ in natančneje ugotavljati vzroke za predolge čakalne dobe.

Bogdan Tušar, vodja območne enote Ljubljana ZZZS, je ob predstavitvi Prizme 16. junija poudaril pomen preverjanja vzrokov za čakanje, tudi tistih, ki izvirajo iz informacijskih sistemov in organizacije dela zdravstvenih zavodov. Prizma vključuje štiri projekte, ki naj bi se po načrtih zaključili konec leta 2027. Širša strateška aktivnost je vključena v razvojni program ZZZS za obdobje od leta 2026 do 2030.

Ministrstvo v predlogu iz oktobra 2026 predvideva tudi spodbude za zaposlovanje na področjih, kjer zdravstvenega osebja primanjkuje. Med ukrepi so dodatne specializacije, štipendije za deficitarne zdravstvene poklice in podpora mentorstvu. Predvidena je še pomoč pri zagotavljanju prostorov in opreme.

Zakon bi zavodu naložil pripravo letnih analiz dostopnosti s predlogi ukrepov, roki, merljivimi cilji in ocenami finančnih posledic. Ministrstvo predvideva tudi ustanovitev stalne strokovne skupine za administrativno razbremenitev zdravstvenega osebja.

Iz povzetka, ki ga je ministrstvo objavilo 30. oktobra, ni razviden skupni strošek predvidenih ukrepov. Prav tako ni navedeno morebitno število dodatnih zaposlitev na ZZZS. Celotne finančne ocene iz zakonskih prilog še ni bilo mogoče preveriti. Po poročanju RTV Slovenija ZZZS ob pripravi njihovega prispevka predloga še ni komentiral, ministrstvo pa je napovedalo, da bi nove naloge zavoda čim bolj avtomatizirali.

Sprejem zakona je po objavljeni časovnici predviden v prvem četrtletju leta 2027.

Nova ureditev bi lahko pacientom prihranila iskanje prostih terminov in olajšala prehod med izvajalci. Njena učinkovitost bi bila odvisna tudi od razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti. Tam, kjer zdravnikov in drugih potrebnih zmogljivosti ni dovolj, samo drugačna organizacija naročanja ne bo zadostovala.