4 države EU se zavezujejo k desetkratnemu povečanju vetrne energije v Severnem morju
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska nameravajo v Severnem morju zgraditi 150 gigavatov zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, da bi pomagale doseči podnebne cilje EU in se sčasoma oddaljiti od ruske energije.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Zadnje objave
[Trenutek za satiro] Slovenski narodni šport št. 1
24. 8. 2026 ob 6:00
Janša: Leva politika je iz zelenega prehoda naredila religijo
23. 8. 2026 ob 19:13
Kako smo zidali hiše (5/10): Več posojil imaš, več veljaš
23. 8. 2026 ob 19:00
Ministrstvo za kulturo ali ministrstvo za umetnost?
23. 8. 2026 ob 16:00
Ko zaslon poseže v zakon: cena pornografije
23. 8. 2026 ob 14:30
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: brez spomina ni svobodne prihodnosti
23. 8. 2026 ob 12:38
Ekskluzivno za naročnike
[Trenutek za satiro] Slovenski narodni šport št. 1
24. 8. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (5/10): Več posojil imaš, več veljaš
23. 8. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.