4 države EU se zavezujejo k desetkratnemu povečanju vetrne energije v Severnem morju
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska nameravajo v Severnem morju zgraditi 150 gigavatov zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, da bi pomagale doseči podnebne cilje EU in se sčasoma oddaljiti od ruske energije.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Zadnje objave
Lotrič ostaja na čelu državnega sveta: za razrešitev zmanjkala dva glasova
14. 10. 2026 ob 22:36
Vloge za protipožarne ukrepe na Krasu za 82 odstotkov presegajo razpisana sredstva
14. 10. 2026 ob 21:01
Madžarska 1956: Zgled, ki je navdihnil tudi slovensko pomlad
14. 10. 2026 ob 19:05
Slovenskim podjetjem do 5.000 evrov podpore za patente in blagovne znamke
14. 10. 2026 ob 18:54
Janša bi davčno sidro zapisal v ustavo, podprl pa bi tudi Svobodin predlog dohodnine
14. 10. 2026 ob 17:33
Zaradi nakupa 13.000 računalnikov ovadene tri osebe, neuradno tudi Stojmenova Duh
14. 10. 2026 ob 15:41
Ustavno sodišče ni poseglo v sistem omrežnine, novembra prihaja dražja sezona
14. 10. 2026 ob 15:10
Primorska poje 2027 vabi zbore: od Trente do morja bo znova zazvenela slovenska pesem
14. 10. 2026 ob 14:49
Ekskluzivno za naročnike
Ostajamo ujetniki svojih stališč
14. 10. 2026 ob 9:00
Domovina št. 273: Film kot pot do ljudi
14. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 273: Film kot pot do ljudi
14. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
17
Družinski dan v gozdu
09:30 - 13:00
OCT
18
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.