4 države EU se zavezujejo k desetkratnemu povečanju vetrne energije v Severnem morju
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska nameravajo v Severnem morju zgraditi 150 gigavatov zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, da bi pomagale doseči podnebne cilje EU in se sčasoma oddaljiti od ruske energije.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska so se v sredo zavezale, da bodo do leta 2050 v Severnem morju zgradile vsaj 150 gigavatov vetrnih zmogljivosti na morju.
"To ni le deklaracija, ampak orodje za to, kaj moramo storiti in kaj bomo storili v prihodnjem obdobju," je dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je odpotoval na Dansko, da bi podpisal deklaracijo.
Ta zmogljivost bi zadostovala za napajanje 230 milijonov evropskih gospodinjstev. Ambicija je tudi uporabiti zeleno energijo za proizvodnjo vodika in zelenih goriv za težko industrijo in promet, ki ju ni mogoče enostavno neposredno elektrificirati, je dejal danski minister za gospodarstvo Simon Kollerup.
Po besedah danskega ministra za podnebje in energijo Dana Jorgensena bi stroški postavitve 150 gigavatov vetrne energije na morju znašali več sto milijard dolarjev, financirali pa bi jih predvsem zasebni vlagatelji z majhnimi državnimi subvencijami.
Cilj Evropske komisije je do leta 2050 zagotoviti 300 gigavatov vetrne energije na morju, kar je več od približno 16 gigavatov, kolikor je trenutno nameščenih.
Zadnje objave
Jutri bi lahko bilo znano, ali bo Janša sestavljal vlado
28. 4. 2026 ob 12:23
Marsičesa ste nas 'osvobodili'
28. 4. 2026 ob 12:09
Ganljiva skrb za spomenike Titu in socializmu
28. 4. 2026 ob 10:41
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.