Nataša Pirc Musar javno priznala, da je prelomila obljubo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v zapisu na omrežju X danes javno priznala, da je prelomila obljubo, ki jo je dala pred volitvami, namreč da bo mandatarsko kandidaturo ponudila tistemu, ki ji bo prinesel 46 glasov poslancev. V odgovoru enemu od sodelujočih v razpravi, ki se je na omrežju X razvnela po njeni odločitvi, da za kandidata ne predlaga nikogar, je namreč zapisala, da je položaj ponudila Robertu Golobu. »Pa ni sprejel,« je pripisala.

Včeraj je predsednica republike sporočila, da v prvem krogu za mandatarskega kandidata ne predlaga nikogar. Na posvetovanjih namreč po njenih besedah nihče od potencialnih kandidatov za premierja ni izkazal večinske podpore 46 glasov. »Kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želim predlagati,« je dodala Nataša Pirc Musar in dodala, da je predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića o tem že obvestila.

Predsednica v hudi zadregi

Hkrati je potarnala, da v posvetih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega zaupanja in spoštovanja, pač pa »veliko neiskrenosti«. »Da pogajanja ne potekajo pred mediji, lahko razumem, vendar če želijo politični akterji dobiti moje zaupanje, da po posvetih z njimi predlagam kandidata za mandatarja, pričakujem, da bodo govorili odkrito in pošteno,« je dejala.

Pisali smo že, da se je predsednica republike več kot očitno želela izogniti možnosti, da bi ji 46 glasov poslancev prinesel predsednik SDS Janez Janša. Kandidata za mandatarja bi namreč lahko predlagala vse do 10. maja in povsem mogoče je, da bi do takrat prvak SDS – ali kdo drug – zbral potrebne glasove za izvolitev za predsednika vlade.

Janša je v petek namreč napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi v DZ, kar bo prihodnji teden v sredo. A se je Nataša Pirc Musar takšnega scenarija očitno ustrašila. Po drugi strani pa je tudi vprašanje, ali bi si Janša v resnici želel, da bi mu Nataša Pirc Musar podelila mandat.

Bistvena razlika med Pahorjem in Pirc Musarjevo

A stvar ni tako enostavna, je opozoril pravnik Rajko Pirnat. Glasovanje o kandidatu v državnem zboru bi v skladu z ustavo moralo biti, da bi se lahko začel drugi krog. Ta bi v skladu s poslovnikom državnega zbora namreč začel teči od dneva seje, ko se ne bi izglasovalo novega premierja. Tega glasovanja zaradi njene odločitve ni bilo, tako niti ni jasno, ali in kdaj se začne drugi krog.

Rajko Pirnat: Ustavna dolžnost predsednika republike je, da predloži kandidata za predsednika vlade, o katerem glasuje državni zbor. Ustava je napisana tako, da se brez glasovanja v prvem krogu sploh ne more preiti v drugi krog. Predsednica je preveč zlahka sprejela to odločitev. pic.twitter.com/hniwSvNpuG

— Mario Plešej (@MarioPlesej) April 25, 2026

Na te pomisleke se je danes na omrežju X odzvala predsednica republike. Kot je navedla, je bil vsak korak, ki ga je v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, »skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki«. Dodala je, da ni ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Leta 2018 takratni predsednik Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja, je navedla in priložila Pahorjev dopis, ki ga je ta posredoval državnemu zboru.

Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se… pic.twitter.com/YSTQFRXjzp

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) April 26, 2026

A obstaja (vsaj) ena razlika med položajem, v katerem se je leta 2018 znašel Pahor, in tem, v katerem se je osem let pozneje Nataša Pirc Musar. Pahor je dopis Toninu poslal na zadnji dan 30-dnevnega roka, v katerem bi lahko predlagal kandidata za mandatarja. Takole zapiše Pahor v dopisu tedanjemu predsedniku DZ Mateju Toninu: »Spoštovani gospod predsednik, do danes, ko se izteka 30-dnevni rok, nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade.«

»... sem ponudila Golobu. Pa ni sprejel.«

Pahor je sicer kandidaturo za predsednika vlade tedaj naprej ponudil predsedniku SDS Janši, ki je na tedanjih volitvah osvojil relativno večino, a mu je prvak SDS pisno pojasnil, zakaj soglasja h kandidaturi ni podal. Da do tega datuma še nima zagotovljene potrebne večine, ga je tedaj pisno seznanil tudi tedanji predsednik LMŠ kot drugouvrščene stranke (ki je pozneje tudi sestavil vlado).

V letošnjem primeru predsednica republike še zdaleč ni počakala do izteka roka, v katerem bi lahko predlagala kandidata za mandatarja. Ta bi se namreč iztekel šele 10 maja.

Še bolj pa se je v pojasnjevanju svoje poteze zapletla potem, ko se je pod njen današnji zapis usulo komentarjev. V odgovoru enemu od uporabnikov, ki je opozoril, da je Borut Pahor kandidaturo ponudil obema, torej tako Janši kot Šarcu, je namreč odgovorila: »In jaz sem ponudila Golobu. Pa ni sprejel.« S tem je predsednica republike javno priznala, da je prelomila obljubo, da bo kandidaturo za mandatarja ponudila tistemu, ki ji bo prinesel 46 glasov poslank in poslancev.

Njen zapis na X, nato pa nekaj odgovorov pod ta njen zapis, objavljamo v nadaljevanju.