Ahmadinedžad je morda mrtev, 8 mrtvih v Izraelu

Iz iranskih medijev so prišle govorice, da je nekdanji iranski predsednik Ahmadinedžad mrtev. Med prvimi je novico objavila ILNA, kasneje pa jo je izbrisala. Mnogi v Iranu, tudi novinarji, menijo, da je bil Ahmedinedžad dejansko ubit skupaj z njegovimi varnostniki.

V prvem napadu naj bi bilo ubitih okoli 50 višjih predstavnikov države, Iran pa še vedno ni potrdil, kdo je bil vse ubit. Zaenkrat vemo za ajatolo Hameneja in poveljnika iranske Islamske republikanske garde (IRGC) Mohameda Pakpourja. Kdo bo nadomestil Hameneja, še ni jasno. Ubit je bil šef kabineta vojske general Abdolrahim Mousavi. Ubit je bil tudi brigadir general Gholamreza Rezaeian, šef policijske obveščevalne agencije Faraja. Poleg generalnega sekretarja oboroženih sil Alija Šamkanija sta bila ubita še general Aziz Nasirzadeh, minister za obrambo, general Mohamed Baseri, višji uslužbenec Ministrstva za obveščevalne dejavnosti.

Današnji napadi

Danes so se napadi usmerili na južni Baločistan, kjer poskušata ZDA in Izrael uničiti vojaške kapacitete, ki so del infrastrukture za nadzor Hormuške ožine. Velik del je bil uničen že prvi dan, danes pa se bombardira Kaš in Konarak. Ravno tako potekajo operacije v mestih Makran in Minab, v provinci Hormozgan, kjer je raketa zadela dekliško šolo, zato se ljudje izogibajo bazam in infrastrukturi IRGC.

Izrael je bombardiral še nekaj vojaških ciljev v Teheranu, verjetno gre za cilje enot IRGC in njene milice Basij. Iz poročanja lokalnih medijev z gotovostjo vemo, da so zadeli Revolucionarno sodišče, glavni štab oboroženih sil, javno televizijo IRIB, Vrhovni štab IRGC, Thar Alah štab, Faraj štab, Fateb štab, Teheranski štab IRGC in glavno stavbo obveščevalne službe Faraja. Ti podatki nakazujejo, da so glavni cilji danes obveščevalne agencije. Uničena je bila tudi baza IRGC Šabaharju.

Iran danes nadaljuje napade na Kuvajt, Katar, Izrael in ZAE.

Zaradi iranskih napadov trenutno poteka evakuacija vseh potnikov in večine delavcev z mednarodnega letališča Hamad v katarski prestolnici Dohi.

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) March 1, 2026

V Izraelu so zadeli stanovanjsko sosesko in ubili 8 ljudi. Na kuvajtskem mednarodnem letališču so želeli s samomorilskim dronom zadeti letališki stolp, vendar ga je protiletalska obramba uspešno uničila. V Abu Dabiju je Iran zadel civilno pristanišče Mina Zayed, v Katarju pa industrijsko cono.

Gulf Cooperation Council (GCC) se je danes sestal in obsodil iransko agresijo na civilne cilje v arabskih državah. Zalivske države so poudarile, da bo iranska agresija celotno regijo potisnila v vojno. Medtem se v Pakistanu vrstijo protesti v podporo Iranu. Danes se je sestala tudi mednarodna atomska agencija, ki je opozorila na možnost jedrske profileracije v regiji ter pozvala mednarodno skupnost k pomiritvi razmer v regiji.

Hormuška ožina

Prvi tanker je bil danes napaden v Hormuški ožini, čeprav še ni jasno, kdo ga je zadel. Tanker po imenu Skylight pod zastavo Republike Palau je imel na krovu 15 Indijcev in 5 Irancev. Skylight je sicer pod ameriškimi sankcijami, Oman pa je že sprožil akcijo reševanja. Oman je sicer izrazil nejevoljo Iranu, ker so rakete IRGC zadele omansko pristanišče Duqm, Oman pa ne sodeluje pri napadu na Iran in je bil mediator med ZDA in Iranom.

BREAKING:

Iranian forces attacked a tanker from their own “shadow fleet” in the Strait of Hormuz, causing it to catch fire and begin sinking.

The ship was targeted for allegedly “illegally passing” through the strait.

The Skylight had 20 crew members on board: 15 Indian… pic.twitter.com/hjmh0ZZeZV

— Visegrád 24 (@visegrad24) March 1, 2026

Zavarovalnice so že prenehale z zavarovanjem tovora, ki potuje skozi Hormuško ožino, zato bi morebitna nesreča predstavljala ogromne izgube za prevoznike. Pomenila bi zaustavitev prevoza v Azijo, kajti Iran izvozi skoraj vso nafto v Azijo, Savdska Arabija pa okoli 75%. Danes ima spletni sestanek tudi OPEC, ki bo razpravljal o nadaljnjih korakih.

Rezultati bombardiranja

Izrael trdi, da so uspeli uničiti polovico iranskega raketnega arzenala ter onesposobiti proizvodnjo raket. Iran ne bo mogel proizvesti 1.500 raket, ki so bile namenjene proizvodnji. Tiskovni predstavnik IDF Avichai Adraee je sporočil, da so uspešno ne le zaustavili, ampak uničili 200 sistemov za protizračno obrambo. Izrael je zadel 500 ciljev v prvih 12 urah napada. Uničili naj bi še dve letali F-4 in F-5 preden sta uspeli vzleteti.

Ameriško vrhovno poveljstvo je sporočilo, da so zadeli korveto tipa Jamaran, ki se trenutno potaplja v Omanskem zalivu. V Iranu je bilo zadetih 900 ciljev v prvih 12 urah napada. Sporočili so, da so bili ubiti trije vojaki, pet je bilo ranjenih. FBI je sporočil, da verjetno največjo nevarnost predstavljajo teroristični napadi na civilne cilje na zahodu.

Good informational video on what happens when the straight of Hormuz closes.

It closed yesterday. pic.twitter.com/9fseSH6AdX

— Syrian Girl (@Partisangirl) March 1, 2026

Pomanjkljive zaloge raket v ZDA

ZDA imajo sicer večje skrbi – gre za prenizko zalogo raket. Že v 12-dnevnem raketiranju Irana junija 2025 so uporabili 25 % zalog raket Patriot. Letna proizvodnja omenjenih raket za časa miru je okoli 600 kosov, ameriške tovarne pa niso pripravljene na povečanje kapacitet. Strokovnjaki iz vojske navajajo, da je bil to glavni razlog zaustavitve dobav Ukrajini, saj ZDA zaloge potrebujejo.

Ameriška vojska sicer ni zadovoljna s protizračnim sistemom Patriot in ga bo prvič posodobila po letu 1981. Bolj zadovoljni so s protizračnim sistemom THAAD, Arrow 2, 3 in mornariškim sistemom AEGIS na rušilcih Arleigh Burke. Potem pa je tu še cena, saj iranska raketa Fateh-313 stane 500.000 USD, medtem ko raketa Patriot PAC-3 MSE stane 3,9 milijona USD. ZDA bodo morale povečati proizvodnjo arzenala, predvsem v luči predvidenega kitajskega napada na Tajvan v letu 2027.

V Iranu je bil ubit velik del vodstvenih kadrov, vendar usposobljenih ljudi v Iranu ne manjka. Treba je vedeti, da so se pripadniki IRGC, Basij in vojske usposabljali na bojnih poljih Jemna, Iraka, Sirije, Libanona, Gaze in drugod, zato ne bo šlo za nove neizkušene kadre. Upoštevati je treba, kako močno nezadovoljni so Iranci in kako močno verjamejo v propad režima, koliko je kadrov v oboroženih silah, ki so pripravljeni zamenjati stran ter kako slabo je ekonomsko stanje v državi. V Iranu med pripadniki režima ne manjka le ene stvari – želje po mučeniški smrti.

V Iranu je bil ubit velik del vodstvenih kadrov, vendar usposobljenih ljudi v Iranu ne manjka.