Alenka Puhar, SiolNet: "Kot novinarka sem tudi sama morala o marsičem lagati"
Na portalu SiolNET so za današnji dan pripravili praznični intervju z letošnjo dobitnico Meškovega priznanja Združenja novinarjev in publicistov za življenjsko delo Alenko Puhar.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Domovina 276: Stavbenik Jospi Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Jospi Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.