Alenka Puhar, SiolNet: "Kot novinarka sem tudi sama morala o marsičem lagati"
Na portalu SiolNET so za današnji dan pripravili praznični intervju z letošnjo dobitnico Meškovega priznanja Združenja novinarjev in publicistov za življenjsko delo Alenko Puhar.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Ta je svojo novinarsko kariero začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še tri leta prej je prevedla roman 1984 avtorja Georgea Orwella, kar je bil eden prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v nekdanjih socialističnih državah.
O svojem novinarskem delu pravi, da je bilo seveda polno "lažnih novic" in da te nikakor niso Trumpov izum. V državi marsičesa niso smeli zapisati, oziroma nekatere zapisane stvari niso smele biti objavljene in so jih zato uredniki črtali.
Pri odločanju za samostojnost pa ji je izredno ostal v spominu prizor, ko je na plebiscitu čakala na oddajo glasu in med tem na osnovni šoli gledala zgolj partizanske fotografije, ki so pozivale v partizanski boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem. Tam ni bilo nobenih dosežkov učencev, niti spominskih fotografij Ketteja in Murna, po katerih je bila poimenovana šola.
Seveda je glasovala za, toda osamosvojitve se je tudi malo bala.
Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Sistemski vodja se ne sme lotiti problemov v eni od podenot sistema
14. 7. 2026 ob 11:53
Vzpon islamske države (1. del): Vse se začne v Jordaniji
14. 7. 2026 ob 9:00
Zvestoba
14. 7. 2026 ob 6:00
V Kočevju je zapeljal v policiste, enega so odpeljali v UKC Ljubljana
13. 7. 2026 ob 20:10
Izgorelost se ne konča, ko se konča stres
13. 7. 2026 ob 18:26
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (1. del): Vse se začne v Jordaniji
14. 7. 2026 ob 9:00
Zvestoba
14. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.