V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)

Stavbenik Josip Slavec je bil velikan na svojem področju. S svojim gradbenim podjetjem je zgradil veliko objektov, ki jih še danes uporabljamo. Čeprav je podpiral partizane, so ga hoteli umoriti. Po vojni so mu ob grožnji s smrtjo zaplenili vse, s čimer so ga še drugič pahnili na rob smrti ...

V Kranju so 7. oktobra 2026 v organizaciji Mestne občine Kranj in Gorenjskega muzeja obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca in njegove kranjske znamenitosti Gaštejskega klanca. Slovesnost je najprej potekala na Gaštejskem klancu, kjer so ponovno namestili tablo z imenom stavbenika Slavca in postavili informativno tablo. Nadaljevala se je v prostorih Gorenjskega muzeja.

Eno največjih gradbenih podjetij

Stavbenik Josip Slavec (1901–1978) je s svojim znanjem, vizijo in ustvarjalJo močjo v času med obema svetovnima vojnama ustanovil eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, ki je nosilo njegovo ime. Podjetje je v treh desetletjih zgradilo približno 80 mostov, veliko avtomobilskih cest, stanovanjske vile, hotele, tovarniške, vojaške in druge pomembne objekte po Sloveniji.

Stavbenik Josip Slavec je s svojim znanjem, vizijo in ustvarjalno močjo v času med obema svetovnima vojnama ustanovil eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, ki je nosilo njegovo ime.

Kranj je Josip Slavec zaznamoval z vrsto ključnih projektov, med katerimi so Gaštejski klanec, hotel Jelen in Stara pošta, Andrašičeva in Adamičeva hiša, arkade na Roženvenskem klancu, arkade pri Prešernovem gledališču, hotel na Šmarjetni gori ter nova občinska stavba. Sedež njegovega podjetja je bil na Slavčevem domu, kjer danes domuje Ljudska univerza Kranj.

Po vojni so mu pristrigli peruti

Med drugo svetovno vojno je podjetje aktivno podpiralo partizane, gradilo kranjske rove, obnavljalo porušene mostove in vzdrževalo ključne prometne povezave. Po letu 1945 je Slavec vodil prenovo slovenskih cest, železnic in mostov, njegovo nacionalizirano podjetje pa je postalo jedro gradbenega podjetja Gradis. Čeprav so mu po vojni pristrigli peruti za samostojno podjetniško delovanje, je še naprej vodil gradnjo velikih kranjskih objektov, šol, zdravstvenih ustanov ter deloval kot nadzornik gradenj pri arhitektu Edvardu Ravnikarju.

Oporni zid na Gašteju, zgrajen med letoma 1936 in 1938, je eden najbolj prepoznavnih elementov kranjske vedute. S svojo monumentalnostjo in tehnično dovršenostjo trajno zapisuje ime Josipa Slavca v zgodovino Kranja. Na pročelju Stare pošte ima doprsni kip, delo kiparke Irene Brunec Tebi (2011). O njem je izšla velika znanstvena monografija s skoraj 500 fotografijami njegovih del (Zvonka Zupanič Slavec, 2022). Napisana je bila tudi biografija o njem s spremno besedo dr. Ljuba Sirca (Jože in Majda Žontar, 2001).

Na Slavca posebej ponosni

V drugem delu slovesnosti v prostorih Gorenjskega muzeja je bilo ob kulturnih vložkih pet nagovorov. »Če bi Josip Slavec živel v današnjem času, bi se mu Kranj poklonil za vse, kar je ustvaril in zapustil mestu, z najvišjim priznanjem – nazivom častnega občana. Lahko smo še posebej ponosni, da je človek s toliko znanja, podjetniško žilico in delovno vnemo ustvaril eno največjih gradbenih podjetij v Sloveniji prav pri nas v Kranju. Prostore, ki jih je zgradil, uporabljamo še danes, mimo njih se sprehajamo, v njih delamo in živimo. Gaštejski klanec predstavlja lep vhod v Kranj in odpira čudovit pogled na kranjsko veduto. S svojo trdnostjo še danes priča o znanju in mojstrstvu graditeljev tistega časa. Naj bo današnje obeležje zahvala za vse, kar je zapustil Kranju,« je povedal župan Kranja Matjaž Rakovec.

Kako pomembno je Slavčevo delo zaznamovalo področje gradnje in ohranjanja stavbne dediščine, je izpostavila Renata Pamić iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, o muzejskem delu v zvezi z Josipom Slavcem pa je več povedala Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja.

Človek z velikansko vizijo

Vnuk Josipa Slavca Aleš Slavec je dejal, da je s starim očetom odraščal in ga je karakterno dobro spoznal. »Bil je zelo delaven, klen, natančen, zahteven in spoštljiv človek. O svojem delu je redko govoril, ker mu je spomin na prekinjena najustvarjalnejša leta podjetništva predstavljal bolečino. Veličino njegovega dela sem pravzaprav dojel šele s študijem gradbeništva in ob pripravi monografije o njegovem delu ter ob postavljanju njegovega doprsnega kipa na Stari pošti.«

Poudaril je, da je bil Josip Slavec človek z velikansko stavbeniško vizijo. Njegovo gradbeno podjetje je bilo drugo največje v Dravski banovini, zaposlenih pa je imel okoli 600 ljudi. Kot napreden strokovnjak je nenehno sledil novostim in jih iz sveta prenašal k nam. Tako je na primer prvi na Balkanu kupil bager, bil med prvimi, ki so pri gradnji cest uporabljali betonski finišer. Ročno delo je že zgodaj nadomeščal z mehanizacijo, pri tem pa izobraževal zaposlene. Imel je pogum in prevzemal gradnjo ne le zgradb, ampak tudi veliko zahtevnejšo gradnjo cest in mostov.

O svojem delu je redko govoril, ker mu je spomin na prekinjena najustvarjalnejša leta podjetništva predstavljal bolečino.

Zgradil kar 80 mostov

Dejal je, da ga vedno znova impresionira podatek, da je v kratkih 15 letih svojega podjetniškega delovanja zgradil kar 80 mostov. Med njimi je bil tudi največji most, zgrajen v Kraljevini Jugoslaviji med obema svetovnima vojnama, in sicer železniški most v Zidanem Mostu. Njegov most pri Kosinju v Liki je bil razglašen za najlepši kamniti most na Hrvaškem. »Prav tako še danes s ponosom gledam njegovo kazino na Bledu, vršiško cesto pri Ruski kapeli, pa tudi cesto Podvin–Lesce. Bil je strokovno vedoželjen in je tujo strokovno literaturo spremljal vse življenje.«

Slavčevo podjetje je v treh desetletjih zgradilo približno 80 mostov, veliko avtomobilskih cest, stanovanjske vile, hotele, tovarniške, vojaške in druge pomembne objekte po Sloveniji.

Slavčeva stavbna dediščina

Spomnil je na kranjsko stavbno dediščino, od Gaštejskega klanca, katerega gradnje so se letos spomnili, do hotelov Stara pošta, nekdanjega Jelena, Andrašičeve in Adamičeve hiše, postavitve nekdanjega spomenika kralju Petru I. Karađorđeviću in Prešernovega kipa pred gledališčem, tamkajšnjih arkad in arkad na Roženvenskem klancu, kar je postavljal skupaj z arhitektom Jožetom Plečnikom. »Ne pozabimo tudi na kranjske rove, ki jih je gradil skupaj s stavbnim podjetjem Dedek iz Ljubljane. Nanj spominja tudi domača hiša, v kateri sem bil še rojen in jo domačini poznajo kot Ljudsko univerzo.«

V povojnem času je bil Josip Slavec vodilni nadzornik za številne velike kranjske gradnje, vse zdravstvene stavbe, hotel na Šmarjetni gori, trgovsko šolo na Primskovem, prizidek k občinski stavbi, stavbo SDK in celo za nadzornika gradnje kliničnega centra so ga prosili.

Človek s socialnim čutom

Aleš Slavec je dejal, da je imel stavbenik Josip Slavec socialni čut, njegovi zaposleni so se ga spominjali kot pravičnega človeka, ki je dobro plačeval kakovostno opravljeno delo. Kot podjetnik je zaposlenim zagotavljal ne le varnost, ampak je deloval tudi za dobrobit družbe.

»Trdnost Gaštejskega klanca pa po 90 letih priča o kakovostnem delu mojega deda. Prav bi bilo, da bi bil spomeniško zaščiten, saj daje Kranju njegovo prepoznavnost. In za konec naj povem, da sta bila ded in Oton Župančič leta 1943 skupaj v bolnišnici in je pesnik dedu zapisal sledeči verz: Široko, ravno izpeljite cesto, ki nam držala bo v svobode mesto, čvrst most nam sezidajte čez prepad, da zopet mogel bo do brata brat. Stavbeniku Josipu Slavcu, mojstru za ceste in mostove (Lj, 2. 9. 1943).«

Nadaljevanje prihodnjič.

Stavbenik Josip Slavec je imel socialni čut, njegovi zaposleni so se ga spominjali kot pravičnega človeka, ki je dobro plačeval kakovostno opravljeno delo.

(D276, 16-19)