Aleš Maver: Mahanje v slovo "opičjemu" letu

Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik piše o dogajanju na politični sceni v Sloveniji in tudi na tujem.

Leto 2016 smo preživeli s koalicijo narodnega zastoja na čelu, ki je kljub občasnim družinskim prepirčkom karseda trdna. In če kdaj odstrelijo kakšnega zamenljivega ministra, se to zgodi zgolj zato, da je položaj nezamenljivih trdnejši.

Nadaljevalo se je hkrati drsenje desnosredinske opozicije v nepomembnost. Število področij, na katera bi še imela kaj zaresnega vpliva, se je bržkone znova zmanjšalo. Tako so začeli napadati drug drugega.

Kako je bilo v svetu? Šoki so sledili drug drugemu, najprej se je Evropska unija zapletla v mefistov deal s Turčijo.

Na Nizozemskem, v eni najbogatejših dežel celine, so poskrbeli za brco Ukrajincem. V spretni skupni režiji obeh skrajnih robov političnega prostora so se odločili, da nočejo imeti z barbari z vzhoda ničesar skupnega.

V Nemčiji so pod težo sesedanja konsenza o politiki odprtih vrat desni populisti marsikje pometli z levimi. Najabsurdnejši uspeh pa je populizem zabeležil na Otoku. Ne nujni referendum se je za Davida Camerona in Evropo namesto v triumf spremenil v nočno moro.

Med presenečenji je tudi zmaga Donalda Trumpa. Če je takoj po volitvah še tlelo nekaj upanja, da morda le ni čisto “lažni prijatelj” pravih konservativcev in da se zna iz njegove zmage ob slabem izcimiti marsikaj dobrega, je že njegovo sestavljanje kabineta odplaknilo precej upov, pravi Maver v svoji kolumni za Časnik.si.