Janković načina vodenja Ljubljane ne bi spreminjal, njegovi tekmeci v tem vidijo težavo

Ljubljanski župan Zoran Janković je na predvolilnem soočenju petih protikandidatov vztrajal, da bi prestolnico tudi v prihodnjem mandatu vodil tako kot doslej. Njegovi tekmeci so bili precej bolj kritični. Očitali so mu prometni kaos, nedostopna stanovanja, pomanjkanje zdravnikov in sporno gradnjo kanala C0. Janković pa je ob razpravi o morebitni zamenjavi na županskem položaju pripomnil, da bi se njegovi nasprotniki brez njega med seboj pobili.

Na torkovem soočenju, ki ga je pripravil portal Ljubljanainfo, so se ob aktualnem županu Zoranu Jankoviću pomerili še Aleš Vrhovec (SDS), Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Luka Mesec (Levica), Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) in Anton Rop (Ljubljana smo vsi). Šesterica je razpravljala o najpomembnejših težavah prestolnice, od prometne ureditve in stanovanjske politike do zdravstva in prihodnosti kanala C0. Čeprav imajo kandidati o posameznih rešitvah precej različne predstave, se je več njihovih kritik nanašalo na način, kako Janković že dvajset let vodi občino. Aktualni župan je očitke zavračal in poudarjal rezultate svojega dela. Med drugim je navedel, da so v njegovih mandatih izvedli 2600 projektov, od tega 2200 zunaj mestnega središča. Na vprašanje, kaj bi ob ponovni izvolitvi spremenil pri svojem načinu vodenja, je odgovoril, da bi ta ostal enak, saj ima po njegovem Ljubljana najboljšo ekipo v državi. Njegovi protikandidati so bili drugačnega mnenja.

Vrhovec meni, da je Janković največja ovira za spremembe

Kandidat SDS Aleš Vrhovec je ocenil, da imajo kandidati in Ljubljana pravzaprav eno skupno težavo – aktualnega župana. Prepričan je, da bi se lahko drugi kandidati o prihodnosti prestolnice sporazumeli, Janković pa s svojim načinom vodenja predstavlja oviro za spremembe. Podobno kritičen je bil Luka Mesec, ki je poudaril, da je treba končati z enoosebnim vodenjem mesta in prebivalcem omogočiti več sodelovanja pri sprejemanju odločitev. Anton Rop pa je ocenil, da se je v dveh desetletjih preveč pristojnosti in odločanja skoncentriralo v rokah župana in njegovih najbližjih sodelavcev. Zato podpira omejitev županskih mandatov na največ tri zaporedne mandate. Janković je bil do možnosti, da bi njegovi protikandidati po volitvah sodelovali, precej skeptičen. Ob koncu soočenja je pripomnil: »Če jaz grem, se bodo med sabo pobili.«

Kanal C0 bi lahko Ljubljano stal več deset milijonov evrov

Kanal C0 je bil eden izmed najostrejših razhajanj na soočenju. Janković je ponovno zagovarjal zakonitost projekta in zatrdil, da ima občina za celotno traso pravnomočna gradbena dovoljenja, kanal pa je po njegovih besedah že v celoti zgrajen. Primc je županu očital, da je projekt od začetka vodil nezakonito in kljub nasprotovanju civilnih iniciativ. Ponovno je opozoril na nevarnosti za ljubljansko pitno vodo. Janković se je na njegove očitke odzval tudi s posmehljivo pripombo o protestnikih, ki jih Primc pripelje pred seje mestnega sveta. Vrhovec je bil jasen, da bi bilo treba gradnjo kanala C0 ustaviti. Med projekti, ki jim nasprotuje, je navedel tudi načrtovano sežigalnico odpadkov in posege na območju ljubljanske tržnice.

Zanimivo je bilo tudi stališče Mesca, ki je kanal C0 označil za posledico politike, pri kateri so odločitve sprejemali mimo protestov, civilnih iniciativ in okoljskih pomislekov. Opozoril je še na finančne posledice projekta. Po njegovih besedah je februar 2027 pomemben rok za dogovor z Evropsko komisijo, sicer bi lahko bila ogrožena evropska sredstva v višini približno 70 milijonov evrov. Še višji znesek je omenil Rop, ki ocenjuje, da bi lahko finančne posledice nedokončanega oziroma neuspešno zaključenega projekta dosegle okoli 80 milijonov evrov. Boštjančič je zagovarjal drugačno stališče. Čeprav je dopustil možnost, da bi bila drugačna trasa primernejša, meni, da bi bilo treba že zgrajeni projekt dokončati in preprečiti izgubo evropskih sredstev.

Mestni avtobusi izgubljajo potnike, kandidati bi uvajali tramvaje in železnico

Promet je še ena od težav, pri katerih se kandidati precej razhajajo. Po podatkih, predstavljenih na soočenju, avtomobil kot najpogostejše prevozno sredstvo uporablja 52 odstotkov Ljubljančanov, mestni avtobus pa 30 odstotkov. Delež avtomobilskega prometa narašča, uporaba mestnih avtobusov pa upada. Primc je Jankoviću očital, da je v dvajsetih letih ljubljanski promet pripeljal v kaos. Sam bi stavil na hitro mestno železnico, pri čemer bi tovorni železniški promet umaknil iz središča mesta, obstoječe tire pa namenil mestnemu potniškemu prometu. Vrhovec zagovarja ponovno uvedbo tramvaja in gradnjo dodatnih parkirišč, med drugim parkirne hiše pod Ljubljanskim gradom. Opozoril je tudi, da kolesarjenje ni primerna rešitev za vse prebivalce, zlasti ne za starejše in gibalno ovirane. Boštjančič razmišlja o kombinaciji tramvaja in podzemne železnice, medtem ko je Mesec do velikih podzemnih prometnih projektov skeptičen. Po njegovi oceni Ljubljana takšne rešitve ne bi dobila niti v prihodnjih dvajsetih letih. Namesto tega predlaga pogostejše avtobusne povezave, rumene pasove in krožne linije.

Janković je napovedal, da bodo 9. novembra predstavili novo prometno rešitev – gre za tako imenovani baterijski tramvaj oz. trolejbus, ki ga je občina napovedala že junija ob predstavitvi razvojne vizije Ljubljane do leta 2045. Predvidena so približno 30 metrov dolga električna vozila, za katera pa občina doslej še ni predstavila dokončnih tras, stroškov in časovnice uvedbe.

Vrhovec obljublja 3000 stanovanj na leto, Primc bi sprostil gradnjo mansard

Precej konkretnih številk so kandidati navedli tudi pri stanovanjski problematiki. Vrhovec je napovedal, da bi morala Ljubljana omogočiti gradnjo 3000 stanovanj na leto, od tega 500 najemnih. Gradnjo bi spodbujal tudi s sodelovanjem zasebnega kapitala, javno-zasebnimi partnerstvi in stanovanjskimi zadrugami. Ob tem je Mescu in Boštjančiču očital, da kot člana prejšnje vlade nista izpolnila obljub o gradnji stanovanj. Primc vidi možnost za razmeroma hitro povečanje števila stanovanj v sprostitvi občinskih prostorskih omejitev pri urejanju podstrešij. Prepričan je, da bi bilo mogoče na ta način pridobiti več tisoč novih mansardnih stanovanj. Rop bi med drugim zagotovil 2000 novih študentskih sob, s čimer bi zmanjšali pritisk študentov na zasebni najemni trg. Mesec pa bi posegel predvsem v kratkoročno turistično oddajanje stanovanj in v nekaterih delih mesta dovoljen čas oddajanja omejil na 30 dni letno. Janković je poudaril, da je ključno povečanje ponudbe stanovanj. Kot primer je navedel območje ob Šmartinski cesti, kjer naj bi bilo mogoče zgraditi kar 11.000 stanovanj. Po njegovih navedbah je občina v iztekajočem se mandatu prosilcem s čakalnih seznamov dodelila 3300 stanovanj.

Število prebivalcev brez zdravnika ostaja veliko

Nič manj očitkov ni bilo na račun dostopnosti zdravstvenih storitev. Janković je povedal, da se je število prebivalcev brez izbranega osebnega zdravnika zmanjšalo s 34.000 na 24.000, napovedal pa je tudi prihod petih novih družinskih zdravnikov. Primc je opozoril, da je bilo leta 2022 po njegovih podatkih brez osebnega zdravnika približno 15.000 prebivalcev, kar pomeni, da so razmere kljub zadnjemu izboljšanju še vedno slabše kot pred štirimi leti. Vrhovec rešitev vidi tudi v širitvi mreže koncesionarjev, ponovno pa bi obudil zamisel o ljubljanski mestni bolnišnici.

Kandidati so napovedovali tudi spremembe pri razporejanju občinskega denarja. Mesec bi pet odstotkov proračuna namenil četrtnim skupnostim in uvedel brezplačne vrtce, kar bi po njegovi oceni stalo do 30 milijonov evrov letno. Primc bi vsaki četrtni skupnosti za projekte, o katerih bi odločali prebivalci, namenil milijon evrov. Medtem ko protikandidati napovedujejo večjo vlogo mestnih četrti in spremembo načina odločanja, Janković vztraja, da je dosedanji model uspešen in ga tudi v prihodnjem mandatu ne namerava spreminjati.

Boštjančič zanika, da je Jankovićev satelit

Županski kandidati so se pred tem pomerili tudi na dveh soočenjih portala Info360. Na drugem so sodelovali Boštjančič, Rop, Primc in Mojca Sojar (NSi in Fokus). Ena od osrednjih tem so bile politične povezave med aktualnim županom in njegovimi protikandidati. Boštjančič je moral odgovarjati na očitke, da je njegova kandidatura v resnici namenjena pomoči Jankoviću pri ponovni izvolitvi. Mestni svetniki Svobode so namreč v iztekajočem se mandatu podpirali županovo politiko, na Jankovićevi listi pa kandidirata tudi dva poslanca Svobode. Še več, iz Jankovićevega volilnega štaba so na soočenje namesto župana želeli poslati poslanca Svobode Lenarta Žavbija. »Nisem Jankovićev satelit,« je zatrdil Boštjančič. Primc pa je ocenil, da je tudi Rop s svojo ekipo del Jankovićevega omrežja. Rop se neposrednemu komentiranju teh očitkov ni pridružil, je pa izrazil prepričanje, da je aktualni župan na odhodu. Ob tem se je vprašal, kakšni triki bi lahko še preprečili njegovo zamenjavo.

Primc o provizijah pri sežigalnici, Rop o Stožicah

Vsi štirje kandidati so nasprotovali načrtovani ljubljanski sežigalnici odpadkov. Primc je ob vprašanju, zakaj občina vztraja pri projektu, katerega vrednost bi lahko dosegla 500 milijonov evrov, namignil na možnost visokih provizij. »Vsaj deset odstotkov provizije in vemo, da od petsto milijonov je to zelo, zelo veliko,« je ocenil. Rop je medtem za mater vseh ljubljanskih afer označil Stožice. Razprava se je dotaknila tudi drugih občinskih projektov, med drugim bazena Ilirija, dolgoročnih koncesijskih pogodb za vzdrževanje cest in javne razsvetljave ter načrtovane garažne hiše pod tržnico. Rop je razkril tudi zanimivo izkušnjo iz časa, ko je bil podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB). Po njegovih besedah so se predstavniki banke z Jankovićem pogovarjali o možnosti financiranja energetske sanacije ljubljanskih stavb, vendar je tedanji direktor Energetike Ljubljana Hrvoje Drašković projektu nasprotoval. Razlog naj bi bil, da bi manjša poraba energije zmanjšala prihodke Energetike. Kot je povedal Rop, je bilo vodstvo EIB nad takšnim razmišljanjem šokirano.

Na stanovanjskem področju je Rop Jankoviću očital, da je bilo v njegovih dvajsetih letih županovanja zgrajenih le 1450 neprofitnih stanovanj, medtem ko so prevladovale tržne novogradnje, ki si jih številni Ljubljančani ne morejo privoščiti. Boštjančič pa se je obregnil ob stanovanjsko politiko svojega nekdanjega vladnega kolega in sedanjega protikandidata Luke Mesca. Ta je namreč zatrjeval, da je v Sloveniji uvedel dunajski stanovanjski model, Boštjančič pa mu je odvrnil, da ni uvedel niti črke »d« od dunajskega modela.

Repić opozarja na varnost, Feratović na povezave srbskega poslovneža z Jankovićevo družino

Na prvem soočenju Info360 so sodelovali Vrhovec, Jasmin Feratović (Pirati), Apolonija Simon (Vesna) in nestrankarski kandidat Aleksandar Repić. Razpravljali so tudi o domnevnih klientelističnih povezavah v mestni upravi, varnosti v prestolnici in nepremičninskem trgu. Repić je predstavil rezultate svoje spletne ankete, v kateri je sodelovalo okoli 17.000 ljudi. Po njegovih navedbah se kar 89 odstotkov žensk na Viču ponoči ne počuti več varnih.  Feratović je odprl vprašanje nakupa zemljišča na južnem delu Ljubljane, ki ga je pridobil srbski poslovnež Nikola Petrović, znan po povezavah s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Posebej je opozoril, da ima pri istem poslovnežu v Beogradu prijavljeno prebivališče Jure Janković, mlajši sin ljubljanskega župana. S tem je ponovno odprl vprašanje povezav med družino Janković in srbskimi poslovnimi krogi. Vrhovec je opozoril na sume korupcije in klientelizma pri delovanju mestne uprave ter javnih podjetij pod okriljem občine. Apolonija Simon pa je kot eno ključnih prometnih težav izpostavila dnevne migracije, zaradi katerih se v Ljubljano vsak dan pripelje veliko število avtomobilov. Zavzela se je za zmanjšanje njihovega vpliva na promet in življenje v prestolnici.