Ali novela zakona o vodah izboljšuje našo skrb za vode ali jo poslabšuje?

Na naslovno vprašanje je včeraj množica strokovnjakov odgovarjala na včerašnjem soočenju strokovnih stališč pri predsedniku države Borutu Pahorju, kjer so izpostavili dileme, dvome in opozorili na zmote glede predlagane novele.

Razprava je pokazala, da je glede zakona stroka deljena. Na eni strani podporniki zakona opozarjajo, da ta vode pravzaprav ščiti bolj kot doslej, zaostruje pogoje za gradnjo in prinaša sredstva za ureditev voda. Nasprotniki zakona pa med drugim menijo, da bodo institucije brez posebnih varovalk v zakonu lahko bolj pritiskale na institucije in lažje gradile na priobalnem pasu, kar naj bi po njihovi oceni med drugim prineslo slabše stanje voda in večje možnosti onesnaženja ter posredno vplivalo na kakovost pitne vode.

Minister: Zakon zaostruje pogoje za gradnjo na priobalnem območju

Okoljski minister Andrej Vizjak je pozval k branju zakona, ker je pomembna njegova vsebina, ne interpretacije. Izpostavil je, da je bil namen zakona dober; torej omejiti gradnjo na priobalnem območju. Dejal je, da aktivnost proti zakonu izvira iz nezaupanja do institucij in politike ter poudaril, da je bila pitna voda v tem primeru zlorabljena.

Kot je dejal, zakon zagotavlja dodaten sistemski vir za financiranje za vzdrževanje voda oz. opravljanje gospodarske javne službe. Letno bo šlo po novem v ta namen 35 milijonov evrov, medtem ko je šlo doslej 13-24 milijonov evrov. Med drugim gre za urejanje območij, na katerih se spomladi in jeseni državljani zaradi dosedanjega neizvajanja gospodarske javne službe vedno znova bojijo poplav.

V javnosti izpostavljene pa so spremembe glede posegov na priobalna zemljišča, v 14. in 37. členu. “Osnovna intenca tega zakona je ožiti možnosti posegov na priobalna zemljišča,” je dejal minister in pojasnil, da je danes mogoče ožanjem priobalnega zemljišča na priobalnem območju graditi katerekoli objekte, ne samo objekte javne rabe znotraj naselij in na stavbnih zemljiščih. A tudi poslej ne bo mogoče posegati izven zazidljivih zemljišč, saj ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja, je pojasnil.

»Tu ne gre za pitno vodo«

Kot je dejal, novela ukinja možnost ožanja priobalnega pasu, ukinja možnost, da se lahko gradi katerikoli in dodaja eno novo izjemo, da je možno graditi objekte javne rabe. Poslej bo potrebno tudi za enostavne objekte, ki se jih je doslej lahko gradilo brez gradbenega dovoljenja in vodnega soglasja, pridobiti gradbeno dovoljenje. Prav tako pa vsakršna gradnja še naprej ne bo smela ogrožati poplavne erozijske nevarnosti, poslabševati dobrega stanja voda, ali onemogočati izvajanje javne službe in ne bo smela biti v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, kar bodo še naprej preverjali na Direkciji za vode.

»Tu ne gre za pitno vodo,« je izpostavil tudi direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer. Izpostavil je, da noben objekt, za katerega na agenciji dajejo dovoljenje, ne sem biti v nasprotju s cilji o upravljanju veda in da morajo zagotavljati dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Poudaril je, da bo presoja na direkciji, ki je za mnoge že sedaj prestroga, še naprej strokovna, zahtevna in opravljena na podlagi uredb za poplavno varnost, kvaliteto vode, odvajanje in čiščenje podtalne vode itd. Kot je dejal, ne bodo dopustili gradnje objektov, ki bi imeli vpliv na stanje voda, investitor pa bo moral naročiti vse potrebne študije vplivov.

Pravnik za pravo prostorskega urejanja Marko Starman je izpostavil, da zakon kaže na strah ter nezaupanje v institucije in nadzor. Poudaril je, da je, da vsako priobalno zemljišče še nima funkcije varstva voda, ampak je za vsako posebej potrebno narediti presojo. »Če se posega v vodno telo, s kakršnim koli objektom, je to nedopustno, skladno z našimi zavezami do EU,« je dejal in opozoril, da v praksi katerikoli poseg v vodno zemljišče, če ni predviden v načrtu upravljanja, ne more pridobiti soglasja direkcije za vode. Da ne moremo a priori dvomiti, da strokovne institucije ne bodo opravile svojega dela, je dejal tudi sekretar na Agenciji Republike Slovenije za okolje Klemen Bergant. Povedal je, da se debata osredotoča na nezaupanje strokovnim institucijam, kar je v našem prostoru preveč prisotno.

Nasprotniki zakona: Zakon odpira Pandorino skrinjico

"Sprememba odpira možnost pravnega nereda in zmede," pa je dejala predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik. Urša Zgojznik, članica Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije; okoljevarstvenica, aktivistka in predsednica društva Ekologi brez meja je izpostavila, da je zakon luknjast in se lahko interpretira na različne načine ter da je bil sprejet brez široke strokovne razprave. »Vsak poseg na območja ob vodnih telesih, ki je izpostavljeno nekim onesnaženjem, je potencialno ogrožanje pitne vode. Tak primer je ljubljansko polje, območja ob Muri. Če se pojavi najmanjša možnost da pride do pozidave, bi morali to preprečiti,« je dejala.

Predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbara Čenčur Curk je dejala, da bi bile potrebne skrbne analize, kaj vse lahko spremembe potegnejo za seboj. »Priobalna in vodna zemljišča imajo pomembno funkcijo varovanja poplavne varnosti, kakovosti vode,« je dejala. Dodala je, da se sedaj širi možnost gradnje izven naselij, na območjih vseh vodnih zemljišč in presihajočih jezer, medtem ko je bilo prej mogoče le zožanje priobalnega zemljišča celinskih voda. Izpostavila je tudi, da objekt v javni rabi ne pomeni, da ne bo šlo za zasebni objekt, saj lahko npr. hotel zgradi tudi zasebnik. Izpostavila je tudi problem množice dilem, ki jih pušča zakon, pa tudi nadzora, ki trenutno ne deluje. Po njeni oceni bi se izjeme za posebne razvojne projekte lahko v zakon vnesle tudi drugače.

Tudi drugi nasprotniki zakona so izpostavili, da mora javnost sodelovati pri spremembah okoljske zakonodaje, medtem ko je bil postopek sprejemanja tega zakona nezakonit, saj ni bilo 30-dnevne javne razprave, je bil zakon nato spremenjen še naknadno in sprejet po skrajšanem postopku. Izpostavili so, da gre Slovenija v smer rahljanja varovalk pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ne samo ob vodi, ampak povsod, tudi z napovedanimi spremembami gradbenega zakona in zakona o varovanju okolja. Opozorili so, da je zakon tudi v praksi pomembna varovalka, medtem ko bi pritiski investitorjev lahko po spremembi prinesli spremembo na slabše.



https://twitter.com/IgorMedos/status/1409773848669605888