Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže

Notranja nesoglasja, propad politične kulture. Lahkomiselnost. Upad religioznosti in spolne morale, priseljevanje tujcev in poudarjen socialni sistem. Vse to so po modelu britanskega vojskovodje in misleca Johna Bagota Glubba pokazatelji zadnje, šeste faze civilizacije, ki se imenuje doba propada. Razmišljanja britanskega pisca, ki je glede na našteto še kako aktualno za današnji čas, je na današnjem predavanju v organizaciji Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino osvetlil zgodovinar dr. Vanja Kočevar.

Evropska celina bo čez 20 let neprepoznavna

Zahodna civilizacija je od množičnih migracij leta 2015 doživela številne ekonomske, geopolitične in etične pretrese. Razprava o tem, ali Zahodu grozi propad, je naposled prodrla v ospredje, je na predavanju pojasnil dr. Kočevar. Tako je o tej temi februarja lani na varnostni konferenci v Münchnu govoril ameriški podpredsednik James David Vance, pozneje je to temo naglasil ameriški predsednik Donald Trump v svojem jesenskem nagovoru Združenim narodom.

Podobne teme je v svojem govoru na letošnji münchenski konferenci poudaril ameriški zunanji minister Marco Rubio. Vmes pa je ameriška administracija pripravila še strateški dokument o zunanji varnosti, ki evropske kolege svari, da bo evropska celina v 20 letih ali manj neprepoznavna. Njene gospodarske težave namreč prekaša resnična in še bolj zaskrbljujoča grožnja civilizacijskega propada.

Dr. Kočevar je te misli na današnjem dogodku osvetlil s stališča razmišljanja britanskega vojaškega častnika in pisca Johna Bagota Glubba, ki je v 70-ih letih prejšnjega stoletja napisal esej v dveh delih z naslovom Usoda imperijev in iskanje preživetja.

Kritični zgodovinopisec

Leta 1897 rojeni Glubb, znan tudi kot Glubb paša, je služil ter več let deloval na Bližnjem vzhodu, zlasti v Transjordaniji (današnji Jordaniji), kjer je vodil Arabsko legijo. Imel je pomembno vlogo pri oblikovanju jordanske vojske in politike v regiji. Po razrešitvi leta 1956 se je posvetil pisanju in analizi zgodovine civilizacij, njihovim nastankom in propadanju, pri tem pa našel številne skupne imenovalce oziroma vzorce.

Glubb je bil sicer kritičen do zgodovinopisja. Če je to nacionalno usmerjeno, je preveč čustveno in romantično ter pogosto slika stereotipne podobe. Hkrati pa je bil kritičen tudi do politično angažiranega zgodovinopisja, pojasni dr. Kočevar.

Njegovo preučevanje tako temelji na zgodovini 13 imperijev, med drugim različnih faz Rimskega imperija, pa Perzijskega, Grškega, Arabskega, Osmanskega imperija in drugih. V raziskavo je vključil velike sile in politične sisteme, ki so si pridobili veliko moč in bogastvo. Našel je številne skupne imenovalce, ki so jih pozneje sicer kritiki postavljali pod vprašaj.

Skupni vzorci in faze civilizacij

Med drugim je ugotovil, da vse trajajo približno 250 let, njihov razvoj pa poteka v šestih fazah:

• doba pionirjev ali doba izbruha,
• doba osvajanja,
• doba trgovanja,
• doba izobilja,
• doba izobraženstva,
• doba propada.

Za dobo začetnikov velja, da jo izvede ljudstvo, ki je preganjano, in sicer tudi zato, da bi se polastilo bogastva starega imperija. V dobi osvajanja nastanejo veliki kopenski ali pomorski imperiji. Vsi veliki imperiji v tretji fazi stimulativno vplivajo na trgovino. Bogatenje države med ljudmi postopno poraja grabežljivost. Na prehodu s tretje v četrto fazo je po Glubbu vrhunec imperija.

V četrti fazi, torej dobi izobilja, dotedanje vrednote časti in dostojanstva nadomesti želja po denarju, po zaslužku. Na ravni države pa je to čas, ko se ofenzivnost pomakne v defenzivnost, militarizem in imperializem izgubita moč. V peti fazi, torej dobi izobraženstva, se mrzlično ustanavljajo univerze, v družbi se širi cinizem, vrednotni redosled pa postane: čast, denar, akademski naziv. V tej fazi nenehna predanost razpravam uničuje moč dejanj, razloži dr. Kočevar.

Propadajoče družbe častijo športnike, pevce in igralce

Simptomi šeste faze, torej faze propada, pa so notranja nesoglasja. Civilizacija oziroma narod se ni sposoben poenotiti niti o tem, da bo branil svoj imperij. Politična kultura propade, ko imperij zakocka svoje bogastvo, pojavi se pesimizem. Vse propadajoče družbe v človeški zgodovini so vselej slavile tri iste idole: športnika, pevca in igralca. Po drugi strani naj bi, tako Glubb, zdrave nacije hvalo raje pele državnikom, vojskovodjem in literatom.

Za fazo propada so značilni tudi upad religioznosti in spolne morale ter priseljevanje tujcev in poudarjen socialni sistem. »Lahko cenimo humane namene socialne države, hkrati pa se zavedamo, da prebivalstvo, ki ga hranimo z žličko, izgubi samoiniciativo,« poudarja dr. Kočevar in doda, da noben politični sistem po Glubbu ne ubrani civilizacije pred propadom, niti demokracija.

Obdobje propada je tudi začetek preporoda

Številni so njegov model sicer kritizirali, med drugim so opozarjali, da so mnogi imperiji trajali tudi precej dlje ali precej manj od 250 let. Ne nazadnje bo 4. julija minilo tudi natančno 250 let obstoja ZDA, saj so Združene države tega dne leta 1776 ratificirale deklaracijo o neodvisnosti. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo,« se je pošalil predavatelj.

Študije o propadu civilizacij so skozi zgodovino objavljali tudi številni drugi znani misleci. Več jih je ugotavljalo podobno kot Glubbs, med znake propada pa uvrščajo tudi spolno razuzdanost in upad domoljubja. Vendarle pa obdobje propada vselej pomeni tudi začetek preporoda, še poudari dr. Kočevar.