Ali so komunistični »borci« kaj prispevali pri obnovi? (7. del)

Napade na Grgar je pripravilo partizansko vodstvo, da bi uničilo nemško posadko v vasi. Enako so hoteli uničiti tudi cerkev in samostan na Sveti Gori. Komunističnim partizanom ni bilo prav nič mar za ljudi, ki so živeli v tej razmeroma veliki vasi. Gledali so le na svoj skrajno ozek totalitarni interes.

Leta 1951 je sprejel upraviteljstvo župnije Grgar Franc Bizjak. Bil je pred težko nalogo, da obnovi razmeroma veliko grgarsko cerkev. Toda s čim? V tistih letih je bilo vse proti Cerkvi. Namesto pomoči, za katero je prosil, je dobil ukaz oblastnikov, da mora ruševine odstraniti in zidovje porušiti do tal, da ne bi ogrožalo mimoidočih in kazilo vasi. V ta namen je prišla v Grgar posebna komisija, ki je ruševine pregledala in jih določila za rušenje. Župnik Bizjak je pisal pritožbe, dobival kazni in na različne strani moledoval za pomoč. To se je vleklo skoraj deset let. Šele 30. septembra 1960 je dobil gradbeno dovoljenje za obnovo cerkve – obnovo, ki je praktično pomenila gradnjo nove cerkve. Z velikim trudom in žrtvami ter s posojili dobrih ljudi so cerkev počasi obnavljali in leta 1962 so stavbo spravili pod streho. Velik del sredstev za takratno obnovo so lahko pridobili le tako, da so prodali župnijska zemljišča.

Kako uničevalni in strašljivi so bili napadi ter kako težko je bilo obnoviti stavbe, preberite v nadaljevanju.