Oznaka: druga svetovna vojna

Kolaboracija in propaganda (36. del): Kraljevo priznanje Tita 13 – na poti k Beograjskemu sporazumu

Beograjski sporazum med Titom in dr. Šubašićem velja za ključni dogodek v gledališču prenosa oblasti s kralja na Tita. Govorimo o gledališču, saj je bralcu, ki se je poglobil v merila, po katerih presojamo delovanje vlad dr. Ivana Šubašića, jasno,...

Kolaboracija in propaganda (35. del): Kraljevo priznanje Tita 12 – kralj ni lastnik oblasti

Naša analiza jugoslovanskega državnega prostora v tem ciklu ne izhaja iz navdušenja nad Jugoslavijo, iz nekakšne jugonostalgije ali iz posebnega interesa za nekdanjo jugoslovansko državo, temveč iz nujnosti obrambe temeljnega pravnega reda Kraljevine Jugoslavije zoper uvedbo revolucionarnega prava. Vladarska dejanja...

Kolaboracija in propaganda (34. del): Kraljevo priznanje Tita 11 – In kaj, če bi ukazal podreditev Titu?

V prejšnji številki smo namenili pozornost dvema dogodkoma, ki so ju pogosto tolmačili v smislu, da naj bi kralj priznal Tita kot vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske. Videli smo, da se to ni zgodilo. V nadaljevanju pa si bomo zastavili hipotetično...

Kolaboracija in propaganda (32. del): Kraljevo priznanje Tita 9 – veleizdajalska vlada in Viški sporazum

Kot smo videli v enem od prejšnjih člankov, je leta 1944 Churchill močno pritiskal na kralja Petra II. Karađorđevića, da naj se odpove generalu Mihailoviću kot ministru za vojsko. Ker sta se temu upirala tako kralj kakor tudi njegova vlada,...

Kolaboracija in propaganda (30. del): Kraljevo priznanje Tita 7: ali more kralj storiti samomor?

V prvi polovici leta 1944 je bil kralj Peter II. Karađorđević izpostavljen močnim Churchillovim pritiskom, da se odpove svojemu ministru za vojsko, generalu Mihailoviću, in prizna Tita. Povedali smo že, da je Churchill obravnaval kralja z naravnost kolonialno nesramnostjo. Kralj...

Kolaboracija in propaganda (28. del): Kraljevo priznanje Tita 5 – kralj kapitulira pred britanskim imperijem

Ukvarjamo se z vprašanjem kraljevega priznanja Tita. Videli smo, da je bil kralj od teheranske konference novembra 1943 do konca vojne izpostavljen silovitim britanskim pritiskom. Churchill je najprej zahteval odslovitev ministra za vojsko in poveljnika vrhovne komande vojske Kraljevine Jugoslavije,...

Kolaboracija in propaganda (26. del): Kraljevo priznanje Tita 3 – center SOE v Kairu in sovjetska politika

V prejšnjem članku smo razpravljali o mednarodnih razmerah, ki so pripeljale do potez in odločitev, ki jih je kralj Peter II. Karađorđević sprejel v zadnjem letu vojne, predvsem do nesrečnega kraljevega priznanja Tita. Napovedali smo, da bomo spregovorili o britanski...

Kolaboracija in propaganda (25. del): Kraljevo priznanje Tita 2 – mednarodne konference odločajo o Jugoslaviji

V prejšnji številki smo načeli zahtevno temo, ki pa je ključnega pomena za pravilno razumevanje 2. svetovne vojne in revolucije v Jugoslaviji in v Sloveniji. Govorimo namreč o vprašanju politike kralja Petra II. Karađorđevića do Tita v obdobju od junija...

Kolaboracija in propaganda (4. del): Sodelovanje partizanov z okupatorjem 1: partizani z okupatorjem zoper Kraljevino Jugoslavijo

Komunistična mitologija pripoveduje, da so se v drugi svetovni vojni partizani bojevali zoper okupatorja. Videli smo že, da je bila edina vojska, ki se je v Jugoslaviji bojevala zoper okupatorja, vojska Kraljevine Jugoslavije. Skoraj ne poznamo primerov, ko bi se...

Ali arheologija lahko poči?

Arheologija je za marsikoga še vedno sinonim za skrivnostna, romantična odkritja in popotovanja po svetu. V resnici pa je to poklic, ki vključuje veliko mero napornega in včasih tudi nevarnega terenskega dela. Slovenija je bila v 20. stoletju prizorišče številnih...

Erich Rajakowitsch, nacistični zločinec slovenskih korenin

Odilo Globočnik (1904–1945), vojni zločinec slovenskega rodu, je po mnenju številnih zgodovinarjev eden izmed najbolj brezvestnih zločincev druge svetovne vojne. Njegovo ime je sinonim za nekaj izjemno krutega, zloveščega in zverinskega, kar pooseblja absolutno zlo. Med drugo svetovno vojno se...
9ew4q_joze-mozina-209-v.jpg

Stegovanje rok po Možinovih Pričevalcih

Pretresljive izpovedi in temačne podrobnosti polpretekle zgodovine, ki jih s pomočjo očividcev strahot nekdanjega režima že več kot desetletje razkriva zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, očitno marsikomu ostajajo hud trn v peti. Roza Pavlin Kihler je bila med drugo...
rcgiv_domobranci-vetrinj-208-v.jpg

Spomini Vinka Udovča, enega redkih preživelih domobrancev (9. del): Nihče ni mogel slutiti, da bodo Angleži begunce poslali v smrt

Vinko Udovč piše o položaju domobranske vojske v taborišču Vetrinj in o pogojih za pospešeno demoralizacijo. Dve stopnji demoralizacije sta bili že za njimi, izguba vojne in umik iz domovine. Zdaj je vplivalo še brezdelje v taborišču, govorice in ugibanja....
cv5bc_marko-stepec-208-v.jpg

Dr. Marko Štepec: Če želimo ravnati dobro – bodimo dobri zdaj

Intervju: dr. Marko Štepec, zgodovinar Dr. Marko Štepec je odličen zgodovinar, muzealec, humanist in avtor knjig, ki že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino ter se uvršča v sam vrh poznavalcev prve...
aw60l_udovc-vinko-miklarji-205-v.jpg

Spomini Vinka Udovča, enega redkih preživelih domobrancev (6. del): Spopad pri Borovljah za zavarovanje življenj umikajočih se beguncev

Vinko Udovč natančno opisuje spopad s partizani na širšem območju Borovelj, do mostu na reki Dravi, ki so ga morali domobranci osvoboditi in zaščititi, da se je lahko velika množica beguncev umaknila preko mostu na varno. Prvi vod 48. čete...