Alternativa za Nemčijo: ko tihi družbeni bes preraste v močno politično silo

Embed from Getty Images
Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je v javnomnenjski raziskavi za nemški Bild prvič prehitela socialdemokrate (SPD). 16-odstotna podpora oz. pol odstotne točke več od SPD kaže na naraščajočo moč te politične sile. Zakaj je tako uspšna?

Nemčiji gre gospodarsko dobro, družbeno pa se vse bolj spreminja. Vse starejša (predvsem moška, vzhodnonemška, nikakor ne le nizko izobražena) populacija tako v AfD vidi odgovor na vprašanja, ki jih obstoječa politika zanemarja, a pridobivajo na pomenu. Pa ne le v Nemčiji.

Močno nasprotovanje obnovljivim virom energije, splavu, večja dostopnost orožja, načela podpore tradicionalni družini, nasprotovanje priseljevanju … imajo precej Trumpovskega duha.

AfD priseljevanje obravnava kot katastrofo za Nemčijo in težko breme za prihodnje generacije. Zavzema se za strog nadzor meja, če je treba, tudi z ograjami in streljanjem na prišleke. Verjamejo, da integracija mase beguncev v družbo ni možna. »Če se ta priliv ne ustavi, je konec Nemške in Evropske kulture zapečaten,« piše v programu stranke.

Boj proti islamizmu, levemu in desnemu ekstremizmu mora postati naloga družbe kot celote, so prepričani. Prepovedali bi tudi minarete in pokrivala za ženske. Uvedli bi vojaški rok za vse moške, dan domovinske varnosti in izboljšali možnosti za dostopnost orožja. Svoje ideje, predvsem nasprotovanja priseljevanju, agresivno širijo z močnimi kampanjami na socialnih omrežjih. AfD ima več kot 240.000 prijateljev na Facebooku, več kot dvakrat več kot CDU.

Stranka verjame, da načela enakosti spolov uničujejo tradicionalno družino in razkrajajo spolno identiteto moškega in ženske, nasprotujejo tudi ženskim kvotam, saj verjamejo, da vodijo v diskriminacijo moških kandidatov za delo.

»Lekcij o spolni vzgoji v šoli nikoli ne smejo opraviti lobistične skupine. Zavračamo vizualne predstavitve in opise spolnih praks ter praktične vaje za učence vseh starosti,« tako AfD. Opozarjajo na napačno strukturi prilagojenosti šol in vrtcev fantom, ki so žrtve predvsem ženskih vzgojno-izobraževalnih struktur ter se zavzemajo za boljšo prilagojenost šol za vključevanje invalidnih učencev. V šole bi radi ponovno uvedli disciplino. Nasprotujejo uvajanju angleških študijskih programov, saj verjamejo, da je potrebno nemščino ohraniti tudi v znanosti.

Prizadevajo si za povečanje rodnosti v državi, »kulturo dobrodošlice otrokom« in zmanjšanje števila splavov. Nasprotujejo tudi splavu kot pravici, posvojitvam v istospolne zveze in si prizadevajo za dvig ugleda starševstva, realni pozitivni predstavitvi tradicionalne družine in starševstva v medijih in učbenikih. Želijo si tudi manj ločitev.

Okrepili bi pristojnosti držav znotraj EU. Če to ne gre, bi EU zapustili. Nasprotujejo članstvu Turčije v EU, znižali bi davke in ukinili obvezno plačevanje javnih televizij in radio postaj.

Okrepili bi pristojnosti držav znotraj EU. Če to ne gre, bi EU zapustili. Nasprotujejo članstvu Turčije v EU, znižali bi davke in ukinili obvezno plačevanje javnih televizij in radio postaj. Ne verjamejo, v podnebne spremembe, ukinili bi obveznost šolanja.

Zakaj jim uspeva

Program »za drugačno Nemčijo« ima vse večjo podporo ljudi. Stranka je že sedja tretja najmočnejša stranka v parlamentu. Podprl jo je vsak osmi volivec.

Res je noro ukiniti obvezno izobraževanje – razen če hočeš imeti neumne volivce. Res je nelogično hkrati nasprotovati splavu in zagovarjati večjo dostopnost orožja – otroke torej raje ubiti po tem, ko se rodijo? Verjeti, da podnebnih sprememb ni – komentar ni potreben.

A sicer gre za ideje, ki nagovarjajo konservativnega volivca in v svojem bistvu niso zgrešene. Na veljavi pridobivajo, ker so ignorirane, ko bi najmanj smele biti. Prav je torej, da se z njimi končno nekdo ukvarja.

Problem je drugje. Nezadovoljstvo nad priseljevanjem, razočaranje nad politiko in eksperimentiranjem z družbenimi vrednotami in načeli v Nemcih (seveda tudi pri nas) že dlje časa ustvarja tihi družbeni protest, ki ga politika vztrajno ignorira, nasprotniki pa ga označujejo za "sovražnega", "ksenofobnega" itd. Pripisovan je revnim, naivnim, neizobraženim. Je pa mnogo več kot to. In nikakor zanemarljiv. Počasi je preko družabnih omrežij vzniknil v politično gibanje.

Bojte se tistih, ki si za mir prizadevajo z bojem, hkrati pa operirajo s svastikami in simboli SS. Zgodovina kaže, da se ne konča dobro.

Radikalizacija je problem. Ta na strani neintegriranih muslimanov in ta na drugi, nemški strani. Množica novic o tujcih, ki so spolni in drugače nasilni, neintegrirani in sovražni, pusti v ljudeh precej hujše posledice kot novice o tistih, ki se uspejo integrirati.

Te novice žal niso le produkt domišljije snovalcev teorij zarote, ampak kruta resničnost, ki je ne gre ignorirati. Strah, deljenje na nas in druge ter kazanje na priseljence vse povprek je velik problem. Vem, ker sem (trenutno) priseljenka. V Nemčiji. Strah, okrepljen s populizmom, je pa močno politično orodje.

Problem je tudi v tem, da je mehurček teh, ki aktiven boj; beseden in bolj agresiven, vidijo kot svojo moralno obveznost. In bojte se tistih, ki si za mir prizadevajo z bojem, hkrati pa operirajo s svastikami in simboli SS. Zgodovina kaže, da se ne konča dobro.

Zato velja na tihi bes državljanov odgovoriti, predenj je prepozno. Za glas razuma! (eno od predvolilnih gesel AfD).