Analiza: Širjenje in aktivacija »posebnega volilnega imenika« ključ do skrajno leve vlade

Posebni volilni imenik, v katerega so vpisani slovenski državljani, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, se je v zadnjih 14 letih povečal za kar 57.000 ljudi, in sicer na več kot 113.000 volilnih upravičencev. Gre za državljane, ki na državnozborskih volitvah praviloma glasujejo predčasno ali po pošti. Njihov delež med vsemi volivci se je v teh letih več kot podvojil, podatki pa kažejo, da so ti volivci bistveno bolj naklonjeni levim kot pa desnim strankam. Z drugimi besedami: rast in nato aktivacija »posebnega volilnega imenika« je ključna za uspeh skrajne leve vlade, ugotavlja analitik Matjaž Štajner.

Skoraj tri četrtine »posebnega volilnega imenika« voli levo 

Kot je ob pregledu podatkov na omrežju X navedel Štajner, se je delež volilnih upravičencev iz posebnega volilnega imenika povečal s 3,3-odstotnega v letu 2011, ko je štel 55.911 ljudi, na 6,7-odstotnega v lanskem letu, ko je bilo teh volivcev že 113.396. Posebnost teh volivcev je, da jih na volilno nedeljo ni na volišče, pač pa praviloma glasujejo predčasno ali po pošti.

Njihova aktivnost je po ugotovitvah analitika leta 2022 omogočila izvolitev vlade Roberta Goloba, njihova pasivnost v lanskem letu pa padec zakona o asistiranem samomoru. Na lanskem referendumu je bilo vnaprej ali po pošti oddanih le šest odstotkov vseh glasovnic, medtem ko je bil leta 2022 ta delež kar 13,2-odstoten.

In od teh 159.424 glasov jih je kar 115.879 oziroma 72,7 odstotka šlo levim strankam. Stranka Levica je kar tri od petih poslanskih mest osvojila v volilnih okrajih, kjer je bilo več kot 10 odstotkov glasov oddanih vnaprej ali po pošti. Rast in nato aktivacija »posebnega volilnega imenika« je torej ključna za uspeh skrajne leve vlade, ugotavlja analitik.

Kako prepoznati radikalni levi volilni okraj, poleg tega, da tam največje pomladne stranke nimajo možnosti?
🔺Prazna stanovanja, ker je mnogo Državljanov že odjavilo stalno prebivališče in šlo iz SLO,
🔺Prazna volišča na dan volitev, ker 20% volivcev glasuje vnaprej ali po pošti. https://t.co/sqtFXpIuaR pic.twitter.com/R54UnwlLAk

— Matjaz Stajner (@MatjazStajner) January 5, 2026

Kar 44 odstotna rast v enem najbolj levih okrajev

Zanimiv je tudi porast državljanov brez prebivališča v Sloveniji v mnogih volilnih okrajih. Za neverjetnih 44 odstotkov se je v vsega treh letih povečalo število teh v okraju Ljubljana Bežigrad 2 (s 1.818 volivcev na 2.609 volivcev). Gre za okraj, v katerem so leve stranke v izraziti prednosti (leta 2022 je v tem okraju Svoboda dobila 41,54 odstotka glasov, SDS pa 13,62 odstotka). Na referendumu o evtanaziji pa je za zakon v tem okraju glasovalo več kot 64 odstotkov volivcev.

Za več kot desetino se je število volivcev iz posebnega volilnega imenika povečalo še v okrajih Novo mesto 2, Ptuj 2, Nova Gorica 2, Grosuplje, Murska Sobota 2, Kranj 1, Domžale 1, Ljubljana Šiška 4, Ljubljana Bežigrad 1, Velenje 1 in Domžale 2, ugotavlja analitik.

Alarmantno

Ob rob opozorilom SDS in NSi glede ukinjanja volišč v podeželskih krajih pa je Štajner še navedel, da se to dogaja, »ker jih zamenjujemo z mega predčasnimi volilnimi centri«. »Ta imajo velika parkirišča za avtobuse, na primer Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, da s tem omogočijo glasovanje vsem 100.000 osebam, ki v Sloveniji nimajo več stalnega prebivališča,« je navedel na omrežju X. To kaže tudi podatek, da so predčasna volišča 30 odstotkov bolj obremenjena kot v nedeljo redna volišča.

Analiza ni ostala neopažena tudi v delu politike. »Alarmantno. Tehnologija 'posebnega volilnega imenika' in demokracija ...,« je navedel predsednik SDS Janez Janša.