Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju

Aprilski podatki kažejo, da se inflacijski pritiski v evrskem območju ponovno krepijo. Po prvih ocenah Eurostat je letna inflacija v tem območju dosegla 3,0 %, kar je opazno več kot marca (2,5 %) in februarja (1,9 %). Ključen razlog za pospešek je rast cen energentov, povezana z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu.

Energija znova poganja rast cen

Podrobnejši pogled razkriva, da inflacijo še naprej najbolj poganjajo energenti:

• Energija (+10,9 %): Največji skok med vsemi kategorijami, skoraj podvojitev glede na marec (5,1 %). Rast je neposredno povezana z višjimi cenami nafte in plina zaradi geopolitičnih napetosti.
• Storitve (+3,0 %): Rahlo umirjanje v primerjavi z marcem (3,2 %), a še vedno pomemben dejavnik, saj vključujejo širok nabor vsakodnevnih storitev.
• Hrana, alkohol in tobak (+2,5 %): Zmerna rast, ki pa ima velik vpliv na gospodinjstva, ker gre za osnovne življenjske stroške.
• Industrijski izdelki brez energije (+0,8 %): Najnižja rast, kar kaže, da se pritiski pri blagu nekoliko umirjajo. 

Slovenija nad evrskim povprečjem

Slovenija se je aprila znašla nad povprečjem evrskega območja. Inflacija je 3,4 %, to je višja kot je evrsko povprečje, razlog je predvsem vpliv energentov in domačih cenovnih gibanj. Vlada je delno omejevala rast cen z regulacijo in nižanjem dajatev zunaj avtocest, kar je ublažilo še večji skok.

Velike razlike med državami

Inflacija se med državami evrskega območja precej razlikuje:

• Bolgarija (6,2 %): Najvišja inflacija, kar kaže na večjo izpostavljenost cenovnim šokom.
• Hrvaška (5,4 %): Inflacija se je ponovno okrepila, država je med najbolj izpostavljenimi.
• Nemčija (2,9 %): Zmerna rast, a trend je naraščajoč.
• Finska (2,3 %) in Malta (2,4 %): Najnižji stopnji inflacije, kar kaže na bolj stabilno cenovno okolje. 

Jedrna inflacija nekoliko nižja

Pomemben kazalnik dolgoročnih pritiskov je jedrna inflacija, ki je brez energije in hrane 2,2 %.

Rahlo znižanje glede na marec kaže, da osnovni cenovni pritiski še niso tako izraziti kot pri energiji. 

ECB pred zahtevno odločitvijo

V ospredju je vprašanje denarne politike Evropske centralne banke:

Obrestne mere naj bi bile pri 2,0 %. Trgi za zdaj kljub višji inflaciji ne pričakujejo sprememb.

Inflacija je nad ciljem ECB, ki je 2 %. Trenutna raven pomeni občuten odmik od želenega cilja, kar povečuje pritisk na odločevalce.

Tu je še vpliv vojne na Bližnjem vzhodu; dražja energija se že preliva v druge sektorje, kar lahko podaljša obdobje višje inflacije.

Aprilski podatki potrjujejo, da se inflacija v evrskem območju znova krepi, pri čemer ima ključno vlogo energija. Dogajanje na globalnih trgih tako neposredno vpliva na cene v Evropi in s tem tudi na življenjske stroške gospodinjstev.