Bi država rušila še tisto, kar ji je uspelo zgraditi?

»Sanacijske ukrepe so mi dali na hrbet, da jih jaz odstranim,« je opozoril lastnik Slovenia Eco Resorta Matjaž Zorman, pri katerem so po poplavah sanirali brežino, tik pred volitvami pa je od države dobil sporočilo, naj zaradi črne gradnje vse skupaj spravi v prvotno stanje. Zorman se je pred volitvami spraševal, ali plujemo v pravo smer – po volitvah pa je videti, da smo nasedli. Kaj se bo v novem mandatu dogajalo v Letušu in kaj bo z družino Irmančnik, ki še vedno zbira donacije?

Medtem ko se je Robert Golob pred volitvami hvalil, kako hitro in uspešno so rešili poplave, je na terenu marsikje drugačna slika. In da je zmeda še večja – očitno bi rušili še tisto, kar jim je uspelo urediti. Kot je povedal lastnik Slovenia Eco Resorta Matjaž Zorman so poplave uničile celotno dotično področje. Tega je kasneje sanirala Direkcija za vode – preko svojega izvajalca Hidrotehnik so pripeljali med pet in osem metrov peska. Tam je bila prej njiva, ki je bila tako uničena, kljub temu pa je bil lastnik za sanacijo zelo hvaležen. 

Do pred kratkim, ko je od države dobil poziv, s katerim so mu naložili, naj odstrani sanacijske ukrepe – češ da je vse naredil na črno. Iz konteksta je sicer razbrati, da se državi zdijo moteče parcele za kampiranje, ki so nastale na brežini. A kot je povedal lastnik, je prejel 16 strani odločbe, v kateri piše, kaj vse naj bi bilo v sanacijskih postopkih narobe. Sam za sanacijo ni dal niti soglasja, kaj šele da bi pri njej sodeloval. Zorman se sprašuje, kaj sploh je prvotno stanje, mora ves pripeljani pesek pometati v Bistrico? Po njegovem prepričanju bo sicer na koncu zmagala zdrava (kmečka) pamet, a v naši državi se na to ne da vedno zanesti.

Šestčlanska družina še vedno v najemu

Malo pred volitvami se nam je oglasila tudi šestčlanska družina Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti. O tej družini smo že pisali, po poplavah so bili namreč najprej na seznamu za selitev, po enem letu pa so jim povedali, da jih s seznama umikajo. Njihova hiša stoji na poplavnem območju in tudi ni bila prvič poplavljena. Zalilo jim ni le kleti, ampak tudi stanovanjske površine v prvem nadstropju – praktično skoraj do stropa.

Ko so bili odstranjeni s seznama za selitev, jim je bilo rečeno, da jim bo pripadala novogradnja oz. rekonstrukcija. A so že takrat povedali, da nočejo ostati na poplavnem območju, kjer so bili poplavljeni že vsaj šestkrat. Kasneje pa so spremenili tudi rekonstrukcijo oz. novogradnjo, družini naj bi pripadala zgolj sanacija, ki bi hišo vrnila v stanje pred poplavami – brez dodatne zaščite pred prihodnjimi poplavami. 

Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih nam je avgusta lani sporočila ugotovitve strokovnjakov: hiša družine Irmančnik ne izpolnjuje pogojev z vidika ogroženosti, objekt pa po njihovi oceni ni znatno poškodovan. »Zato nimamo pravne podlage za uresničitev zahteve gospoda Irmančnika,« so zatrdili. Kar je precej nenavadno, saj od Arsa – ravno zaradi poplavnega območja – ne dobijo soglasja za rekonstrukcijo. »Mi bi sedaj morali vložiti denar za sanacijo hiše na poplavnem območju, potem pa bi dobili povrnjenih 40 odstotkov stroškov,« nam je pojasnil Iztok Irmančnik in dejal, da odvodnjavanja od hiše ni možno narediti, ker so vse reke in potoki višje od njihove hiše. Razen, če bi hišo naredili v stilu koliščarjev.

Družina danes še vedno živi v apartmaju. Najemnino je na začetku plačevala država, po besedah Irmančnika zdaj ne več. »Bistvenega problema, da bomo živeli v domu, ki bo na nepoplavnem območju, pa še do danes nismo rešili,« je opozoril. »Obljubili so, da rešujejo poplavna območja in ljudi, ki na teh območjih živimo – naj zdaj to obljubo izpeljejo do konca,« je bil tudi po volitvah jasen Irmančnik in povedal, da mu pristojni na februarski mail še do danes niso odgovorili. Za družino Karitas še vedno zbira donacije – nujno potrebujejo nov dom za štiri otroke, najmlajša sta stara šest in sedem let. 

In spet smo pri Letušu

Malo pred volitvami so tamkajšnji prebivalci dobili nove sklepe o odstranitvi objektov – prejšnje je sodišče odpravilo in odločilo, da ni pravne podlage, s katero bi lahko stanovalce na silo preselili. Kot je sodišče zapisalo, je sklep temeljil na  strokovnem mnenju – vendar pa slednji pravi, da za tisto območje ni bila ugotovljena visoka poplavna nevarnost.

Iz obrazložitve prav tako ne izhaja znatna poškodovanost ali ekonomska nesmiselnost obnove – kar je poleg visoke nevarnosti prav tako pogoj za odstranitev objekta po Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). »Iz navedenega sklepa vlade ne izhaja, da je zaradi varnosti prebivalcev nujno treba odstraniti njihove domove,« je zapisalo sodišče in spomnilo na zahteve iz določbe 151. a člena interventnega zakona. Da se hišo določi za nujno odstranitev, mora biti visoko ogrožena in mora predstavljati nevarnost za življenje in zdravje ljudi in/ali objekt mora biti znatno poškodovan, kar pomeni, da obnova ni mogoča ali ekonomsko sprejemljiva.

Kot nam je povedal sogovornik, so popravljeni sklepi praktično »copy paste« prejšnjih, le da so jih tokrat naredili za vsako hišo posebej. »Še vedno nismo na visoko ogroženem poplavnem območju in še vedno naše hiše niso neprimerne za bivanje,« je poudaril.

V Službi Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih pa so med drugim zapisali, da je osnutek sklepa pripravljen na podlagi individualnega ogleda obravnavanih objektov in strokovnih mnenj. Končno besedilo sklepa o določitvi objekta, katerega odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, bo pripravljeno po končni javni razgrnitvi, na podlagi upoštevanih pripomb in odgovorov na posamezna vprašanja, ki jih bo Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih prejela v času javne razgrnitve. Mnenja in pripombe zbirajo do vključno 25. marca.

Glede na to, da so osnutki sklepov praktično enaki kot tisti, ki jih je sodišče odpravilo, tudi prebivalci ne bi smeli imeti veliko dela s pripombami. 

Zakon govori o nevarnosti, država se po novem osredotoča na ogroženost

Kot je razvidno iz besedila novih sklepov, še vedno izhaja isto dejstvo: objekti niso uvrščeni v razred velike poplavne nevarnosti, ampak v razred srednje poplavne nevarnosti, glede erozije pa celo v razred majhne erozijske nevarnosti. Hkrati pa mnenje potem zaključi, da gre kljub temu za veliko poplavno ogroženost in za ogroženo življenje zaradi nemožne evakuacije. Niso torej spremenili ocene nevarnosti, ampak predvsem pravno logiko, kako iz srednje nevarnosti pridejo do visoke ogroženosti.

Direktorat za vode je v pravnem mnenju zapisal, da je treba ločiti med nevarnostjo in ogroženostjo ter da objekt lahko formalno ni v razredu velike nevarnosti, pa je kljub temu lahko visoko ogrožen. Bo ta argumentacija na sodišču držala, ali bodo prebivalci Letuša končno brez skrbi ostali v svojih domovih?