Birmo sami dojemamo kot končni zakrament, zato jo tako vidijo tudi naši otroci

"Četrtemu zakramentu, birmi, pravimo tudi potrditev v veri … lahko pa bi ga preimenovali v zakrament poslovitve od vere." Tako jo je, glede na dejanski odklon mladih od Cerkve po birmi poimenoval Aljoša Vodopivec v svojem pogledu Zakaj birma pomeni slovo od Cerkve in verskega življenja.

Zakaj do tega prihaja, smo se odločili preveriti na terenu ter različne akterje pri birmskem zakramentu povprašali, kako ga vidijo in razumejo sami.

Pogovarjali smo se z birmansko botro, bodočimi birmanci in župnikom, ki na svoji župniji že dolgo spremlja birmance.

Najprej smo o tem, kako vidi svojo vlogo in nalogo, povprašali eno izmed birmanskih boter. "Na eni strani čast in hkrati to, da nekdo zaupa vate in vidi v tebi podporo in pomoč, kadar jo bo potreboval," nam je odgovorila Doris. 

"Hkrati pa po drugi strani gre za kar zahtevno nalogo, saj poskušaš dajati nasvete in birmanca v fazi odraščanja usmerjati na pravo pot, " je še dodala.

Birma kot praznik duhovnosti

Mnogi med pomembnejšimi nalogami birmanskega botra vidijo nakup ustreznega birmanskega darila,

Naši sogovornici se ne zdi primerno dajati 1000 € ali kupovati različna tako visoko vrednostna darila. "Navsezadnje je to predvsem "duhovni" praznik in "duhovnost" ter materialnost ne bi smeli enačiti oziroma materialno podpirati duhovno rast človeka, saj lahko potem pride do brezčutja."

Sama je svojemu birmancu v denarju podarila "le" 50 €, kot primerno darilo se ji zdijo tudi različne oblike romanj, ki birmanca spodbujajo h krščanskemu življenju.

"Vse za to, da se njegova duhovna stran razvija v pravo smer in da bo kot "odrasel" poskušal razbrati nauke krščanske vere ter nekako živeti po njih. Je pa res da je vera pravica vsakega posameznika, in da se bo sam odločil ali živeti v skladu z vero", še dodaja Doris.

In zakaj k birmi pristopajo mladi?

Svoj pogled na birmo so nam zaupali tudi mladi, ki so minule dni v manjši župniji blizu Ljubljane prejeli zakrament svete birme.

Ob vprašanju, zakaj želijo pristopiti k birmi, je bil Žiga kratek in jedrnat: "Zato, ker hočemo."

Zala si želi sprejeti sv. Duha in se s tem še bolj zbližati z Bogom. Sara pa si želi sprejmem darov.

Zanimiva so njihova razmišljanja, kaj bo po birmi drugače. Gaja pravi, da ima s tem en zakrament več, Žiga je prepričan, da bo bližje Bogu in s tem bližje nebesom. Sara pa birmo razume kot prelomnico, ko bo morala sama začeti iskati Boga. "Nehajo ga predstavljati pri verouku, ampak se sam odločaš za svojo vero."

Vsi so po birmi še pripravljeni hoditi k maši, morda le ne redno vsak teden.

Iz birme smo naredili mistifikacijo

Na pereče vprašanje osipa obiskovanja cerkvenih obredov po birmi je zelo zanimiv pogled župnika v župniji Ljubljana Koseze Igorja Dolinška. "Mi se ustavljamo pri tem kašen je osip, ter ga razumemo kot zaskrbljujoče dejstvo. Morali bi se raje vprašati, na kakšen način odhajajo. Tudi ko odhajam od doma je pomembno ali si popolnoma zaprem vrata ali jih pustim priprta, da se lahko še kdaj vrnem."

Koseški župnik opozarja na to, da se vsi obremenjujejmo z osipom takoj po birmi, nihče pa se recimo ne sprašuje zakaj osip med 20. in 30. letom življenja ali pa že pred birmo. "Naš problem je to, da ves čas gledamo na to kar nimamo, namesto da bi gledali na to kar imamo. Kakšen bi bil zakon če bi zakonca gledala le na to česar nimata?"

Dodaja, da so iz vsake generacije trije, morda štirje birmanci, ki ostanejo. Predvsem pomembno je zaledje v družini, a včasih preseneti tudi kakšen primer izven urejenih krščanskih družin.

Kot enega največjih problemov vidi v tem, da kristjani sami gledamo na birmo kot na zakrament konca in tak občutek svojim otrokom dajemo tudi sami.

"Iz birme smo naredili mistifikacijo. Razumeti bi morali da darovi sv. birme pridejo včasih s zamikom, čez 30 let. Birma je proces in nikakor konec."

Tako smo tudi z mitom birmanskega darila poskrbeli za to, da mladi na birmo gledajo kot na konec. "Človek si more pri 15., 24., 35. letu ali v kakšnem drugem obdobju življenja vprašati ali je to kar so me učili stari starši, starši in Cerkev zame ali ne. Nekoč pride vsak do tega vprašanja. Je pa to tako veliko vprašanje, da včasih zbežim."