Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?

Ko Zoran Janković napove, da želi izboljšati kakovost prostora za lokalno prebivalstvo, je zdaj že jasno, da se lokalnemu prebivalstvu ne piše nič dobrega. Na Miklošičevi naj bi bilo po novem več prostora za kolesarje, ki bodo imeli prednost pred avtomobili. Zmanjšali naj bi površine za »mirujoč promet« in pridobili več prostora za gostinske lokale, trgovine, za posedanje in druženje. Največja sprememba pa je podaljšanje Miklošičevega parka in posledično zaprtje tistega dela ceste, od koder se je zavijalo na Dalmatinovo. Zaenkrat gre za pilotni projekt, ki bo trajal dve leti. Po komentarjih sodeč Ljubljančanke in Ljubljančani niso navdušeni. Bo ideja Jankovića stala županskega mesta?

Začasna ureditev predvideva poslikavo vozišča, s katero naj bi poudarili kolesarsko ulico in umirili promet. Med Čufarjevo in Tavčarjevo ulico načrtujejo intenzivnejšo zasaditev zelenja in postavitev klopi. V končni ureditvi bo po napovedih ta del urejen kot ulični park, ki naj bi izboljšal mikroklimo. Na tem delu naj bi tudi ukinili prostore za parkiranje. Miklošičevo naj bi delali po vzoru dunajske Argentinierstrasse – to je lokalna ulica, ki povezuje glavno železniško postajo in center oz. 4. okrožje.

Na novinarski konferenci Zorana Jankovića so projekt predstavili v stilu, da bi želeli narediti za uporabnike javnega prometa »čim krajšo« pot do postaje – kar je seveda smešno. Pot je v vsakem primeru enako dolga, tudi če ostane enak prometni režim. Tudi hitrejša ne bo. Čim krajša pot do postaje po njihovih besedah odloča o tem, ali bo posameznik uporabil javni prevoz ali ne.

Vodja sektorja za trajnostno mobilnost na direktoratu za prometno politiko ministrstva za okolje, podnebje in energijo Gregor Steklačič je poudaril, da gre pri preureditvi Miklošičeve ceste za pilotni projekt, katerega namen je vzpostaviti prakso za urejanje mest po celotni Sloveniji.

Niso pa na tiskovni konferenci povedali, zakaj so se na Dunaju sploh lotili tega projekta po zgledu Nizozemske. Zato, ker se je po Argentinierstrasse dnevno peljalo kar 6.000 kolesarjev in je ulica postala enostavno preozka za vse. Za projekt naj bi se prebivalci izrekli v anketi (to naj bi se tudi v Ljubljani), pri načrtovanju so sodelovali prometni planerji iz Nizozemske – med drugim so število semaforjev zmanjšali na tri, da bi bil promet bolj tekoč. Ko je bil projekt prvič predstavljen javnosti, so vizualizacije obljubljale obsežno ozelenitev s pršilniki in vodnimi elementi za hlajenje mesta, vendar je realnost ob zaključku projekta prinesla precejšnje razočaranje in kritike.

Pri velikosti Dunaja je seveda treba vedeti tudi to, da je ob dotični ulici še vrsta drugih vzporednih ulic, po nekaterih vozijo tudi tramvaji. Če se z avtom ne želimo voziti po kolesarski ulici, imamo v neposredni bližini še Wiedner Gürtel, ki je velika prometnica. Potem imamo še Favoritenstrasse, Wiedner Hauptstrasse, Prinz-Eugen-Strasse, Operngasse, Schleifmühlgasse in še kup manjših povezav. Videti je, da smo si na Dunaju izposodili projekt, ki pa pri nas v praksi deluje precej drugače.

Videti je, da smo si na Dunaju izposodili projekt, ki pa pri nas v praksi deluje precej drugače.

Argentinierstrasse je dolga dober kilometer, kar tudi nekoliko spremeni zadevo – »najkrajša pot« je tam precej bolj smiselna kot od naše postaje do Prešernovega trga. Poleg tega tudi ni celotna Argentinierstrasse preurejena v kolesarsko ulico oz. je preurejena drugače. Avtomobili so na njej parkirani levo in desno. In kot vidimo na fotografiji, sta pločnika precej ozka. Niso ukinili parkirišč, da bi širili pločnike. Brez parkirišč so preuredili le prvi odsek, ki je tako kratek, da v Ljubljani niti ne bi prišli od Trga OF do križišča s Pražakovo.

Če pogledamo Miklošičevo, situacija ni niti podobna, saj ne gre za glavno kolesarsko vpadnico in kolesarjev ni veliko. Pravzaprav je ravno na Miklošičevi, ki je enosmerna ulica, za kolesarje poskrbljeno – kolesarsko stezo imajo v obe smeri. Resda sta stezi bolj ozki – a kot že rečeno, tudi kolesarjev se ne tre. Težko bi tudi rekli, da pešci nimajo dovolj prostora na pločniku, na obeh straneh je dovolj prostora.

Na tiskovni konferenci je bilo slišati, da prihaja na Miklošičevi do veliko prometnih prekrškov, še posebej do napačnega parkiranja na površinah za pešce. V resnici je edini pločnik, ki je res pogosto zaparkiran, pred policijsko postajo na Trdinovi. So pa pločniki umazani, a ne zaradi avtomobilov.

Po novem načrtu naj bi na Miklošičevi delno odstranili parkirna mesta. Teh že tako ni veliko – v prvem delu so poleg prostora za taksiste, električnih polnilnic in podzemnih smetnjakov morda tri mesta. Dve mesti sta tudi nasproti bureka, a le za kratkotrajno ustavljanje, ostala mesta so za invalide. Parkira se lahko le vzdolž sodišča (oz. nasproti ZZZS-ja, lekarne) – tam je približno deset parkirnih mest. 

Na Miklošičevi naj bi delno odstranili parkirna mesta.

Malo naprej od bureka je na drugi strani ceste prostor, kjer se za največ 15 minut ustavljajo turistični avtobusi. To postajo naj bi umaknili, češ da je za potnike nevarno, ko izstopajo na cesto. Potniki sicer izstopajo obrnjeni proti površini za pešce, tako da ta trditev ni povsem razumljiva.

Postajo naj bi umaknili, češ da je za potnike nevarno, ko izstopajo na cesto. Potniki sicer izstopajo obrnjeni proti površini za pešce, tako da ta trditev ni povsem razumljiva.

Zakaj bi podaljševali Miklošičev park, pa je popolnoma nerazumljivo. Že v parku posedajo predvsem brezdomci, na ulici ob podzemnih smetnjakih pa tudi ne bo prijetno. Brezdomci so ob Miklošičevi precej pogosti, tam namreč domujejo tudi Kralji ulice. Na novinarski konferenci so omenjali onesnaževanje, grafite in uničevanje opreme. A tega se s širjenjem kolesarske ulice ne bodo znebili. Morda bo ulica le še bolj udobna za posedanje in odmetavanje odpadkov.

Je zelenja premalo? Na Miklošičevi imamo manjši park nasproti bureka, kjer posedajo Kralji ulice. Pred križiščem s Trdinovo so drevesa, ko pridemo mimo sodišča pa ravno tako. Potem je še sodnijski oz. Miklošičev park. Težko bi rekli, da je zelenja premalo, brez dreves je le prvi del pri trgu OF in del ob sodišču. Imajo pa mestne oblasti to navado, da s postavljanjem dreves in stojal za kolesa odvzamejo stanovalcem še kakšno parkirno mesto – to se je zgodilo na primer na Pražakovi.

Na Jankovićevi novinarski konferenci so izpostavili, da bo s preureditvijo Miklošičeve več prostora za gostinske lokale in trgovine ter za posedanje in druženje. Resnici na ljubo – na Miklošičevi skoraj ni lokalov, ki bi bili prijetni za posedanje, trgovine pa tudi ne pritičejo ulici, po kateri naj bi turisti hodili proti Prešernovem spomeniku. Sploh prva dva dela Miklošičeve, vključno z okoliškimi ulicami, so zadnja leta videti kot nekakšen zelo umazan geto. In lahko smo že vnaprej prepričani, da tu ne bo videti lepih trgovin in prijetnih lokalov – kot smo navajeni iz kakšne druge evropske prestolnice.

Manj prometa in emisij ali samo večji krogi po Ljubljani?

S preureditvijo Miklošičeve naj bi torej več ljudi uporabljalo javni potniški promet, posledično pa so obljubili manj prometa na avtocestah, manj prometa v mestu in manj emisij. Po komentarjih sodeč, Ljubljančani niso najbolj navdušeni – sploh tisti iz centra ne (razen če nimajo svojega avtomobila).

Ljubljančani niso najbolj navdušeni. 

Stanovalec Pražakove nam je pojasnil, do česa bo preureditev med drugim pripeljala – problematična je predvsem zapora, ki preprečuje zavijanje na Dalmatinovo. Ko stanovalci pridejo domov, so dvorišča pogosto polna, prav tako pa je polna tudi ulica. Ne toliko zaradi tranzita, predvsem zaradi okoliških stanovalcev. Ko stanovalec ostane brez prostora, je najbolj praktično narediti krog po Miklošičevi, zaviti levo na Dalmatinovo, kjer je na koncu tudi plačljivo parkirišče. Če je polno, se pot lahko nadaljuje mimo RTV-ja – Kolodvorska vodi nazaj do Pražakove in Slomškove.

Zaradi zapore se bo sedaj moralo zaviti na Tavčarjevo, s katere pa se ne da zaviti na Dalmatinovo, ampak le naprej na Gosposvetsko. Torej v povsem drugo okrožje, stanovalec mora na Tivolsko in potem spet proti Trgu OF. Da bi nekje obrnil in šel v nasprotno smer po Gosposvetski na Dalmatinovo, pa je že potreben resen premislek, kje bi se to sploh dalo. Skratka, mnogi stanovalci bodo po novem delali še toliko večje kroge po Ljubljani in spuščali emisije – razen če ima župan namen plačevati parkiranje v garažni hiši na Trdinovi?

Uporabniki družabnih omrežij do nove ureditve kritični: ne bi raje popravili luknjaste ceste?

»Na delu Miklošičeve ulice, ki ste ga zdaj zaprli, je bila bolje urejena in funkcionalna kolesarska steza na obeh straneh kot na 90% ulic v Ljubljani in okolici. Kako točno bo ta sprememba pozitivno vplivala na kolesarje? Bodo tistih 50m lahko vozili po sredini ceste, čeprav se bodo na obeh koncih ulice spet morali vrniti na kolesarsko stezo ob robu? Ukinili pa ste posledično še edino povezavo Tavčarjeve ulice proti jugu in Dalmatinovi ulici ter prebivalcem območja C7 otežili že tako težavno iskanje parkirnega mesta,« se je eden od stanovalcev oglasil tudi na družabnem omrežju. 

»Prosim za razmislek o ponovni vzpostavitvi prometa vsaj med koncem Tavčarjeve ulice in začetkom Dalmatinove ulice (na Ajdovščini). Predvsem pa ne razumem časovnice izvedbe te zapore, ki ste jo naredili v času nemogočih prometnih razmer zaradi del na Trgu Osvobodilne fronte. Žal se ne morem otresti občutka, da tudi v Ljubljani postaja prioriteta počutje turistov in ne počutje prebivalcev,« se je oglasil Ljubljančan. 

»In po njej bodo drveli električni skiroji, kot je sedaj obup po Čopovi, Dunajski, Nazorjevi ... Pešci smo res ogroženi, nihče ne upošteva pravil, najhujši  pa so pa Woltovi dostavljavci. Najprej poskrbite za red na že obstoječih conah za pešce,« je predlagal Ljubljančan, ki je hkrati opozoril na stanje, ki je nastalo predvsem na Slovenski. Tudi marsikje drugje si kolesarji, pešci in vsi ostali delijo površine, kar za pešce postaja vse bolj nevarno. Nevarno pa je tudi izstopanje iz avtobusa – marsikje se stopi naravnost na kolesarsko stezo.«

»Tole si o prenovi Miklošičeve misli 8-letnica, ki živi na Tavčarjevi, pomaga nositi nakupovalne vrečke iz oddaljenih ulic (ker ste na ulici pred stavbo dodelili parkirna mesta Avantu) in upa, da ne bodo njeni starši še dodatno zamujali ponjo v šolo, ker se že zdaj vsak dan zataknejo v prometnem kaosu na Dalmatinovi,« je zapisala mamica 8-letnice. 

»Kaj bi sadili drevesa, če pa lahko še tja naserjete razstavne panoje! To je očitno glavni razlog za to »prenovo« – še več panojev in še več betona,« je bil odziv na idejo, da bodo na zaprti del Miklošičeve postavili razstavne panoje. 

»Vsi na kolesa v eni najbolj deževnih prestolnic v Evropi. Bo pa fino za turiste! Sej so že tako zavzeli večino pločnikov in ostalega v mestu,« se je oglasil Ljubljančan in opozoril, da rešitev ni v skladu is potrebami meščanov. 

Mnogi so opozorili, da Ljubljana ni le center. »Pa a vi veste, od kje do kje je Ljubljana? Niti ena vpadnica se ni prenovila v 30 letih, od tega je Zoki 20 let župan. Vi se res norca delate, koga boli k za Miklošičevo, če nam pokajo gume na Zaloški, Dolenjski, Tržaški, Dunajski in Celovški,« so zapisali. Opozorili so še na veliko drugih koncev, kjer bi ceste in ulice rabile obnovo. »Aja, v center Lj investicija v milijonih ... V naši ulici pa ne morete naredit cca 10m2 asfalta po pločniku. Ko je že vse razkopano cca 5 let ... Otroci se pa dnevno pobirajo po tleh s skiroji,« je uporabnik celo dodal fotografijo in dodal: »Upam, da ZJ letos pade.« »V najgosteje poseljenem naselju ste nam končno »prenovili« cesto in »popravili« udarne luknje, ki so bile globoke do 7cm, hvaljen bodi župan,« se je oglasil še nekdo. 

»S tem bo še bolj obremenjen avtomobilski promet v centru in povečale se bodo kolone. Če eno cesto zapreš za avtomobile, ti potem obremenijo sosednje ceste in ulice. To se je zgodilo z Vodnikovo cesto v Šiški blizu tržnice, kjer so široke kolesarske steze in malo kolesarjev, na zoženem cestišču pa se ne moreta srečati dva avtobusa,« so sporočili iz Šiške.

»Najprej z Miklošičeve odstranite vse smrdljive fast foode in ji vrnite tisti čar mestne ulice, kjer se z veseljem sprehodiš mimo lepih izložb in prijetnih kavarn ... Na Miklošičevi si včasih dobil vse. Imeli smo: knjigarno, cvetličarno, mesarja, sadje zelenjavo, drogerijo, Elektrotehno, kino, nekaj butikov z oblačili in čevlji, zlatarne, frizerje, sladoledarja, ... danes pa samo fast food od Kolodvora do Prešerca,« je bil kritičen Ljubljančan, ki je spomnil na boljše čase.

V komentarjih pred pohvalami močno prevladujejo kritike – zato je kar težko verjeti, da bi anketa pokazala, da si Ljubljančani želijo preureditve. Je pa res, da je anketa sestavljena tako, da si rezultate lahko prikroji po svojih željah. Poleg tega – je kdo sploh vedel za to anketo? In ali je prav, da o spremenjenem režimu sprašujejo tudi ne obiskovalce, ne le prebivalce? Mnogi Ljubljančani so mnenja, da bo prav ta ideja Jankovića na jesenskih volitvah stala županskega mesta.