Boj proti tihotapstvu migrantov prva prioriteta EU s področja kriminala. Pred terorizmom in otroško pornografijo

Uredništvo

12. 10. 2017 ob 13:22
1 komentar

Svet

Embed from Getty ImagesPreprečevanje nezakonitega vstopa migrantov v Evropsko unijo je za države članice najpomembnejša izmed prioritet, bolj od boja proti terorizmu in otroške pornografije na spletu, je sporočil vodja mednarodne varnostne skupine pri Evropskem svetu, Erkki Koort.

Kot pravi, namreč ilegalne migracije prizadevajo večje število držav članic kot katerakoli druga oblika kriminala, piše EU Observer.

V Sloveniji letos beležimo porast ilegalnih prestopov meje glede na prejšnje leto, predvsem v primorski regiji. Nemčija je danes podaljšala nadzor na meji z Avstrijo, zato je pričakovati, da bo slednja storila enako na meji s Slovenijo.

"V prihajajočem ciklu EU politik so tematike, ki vključujejo največ držav članic, najpomembnejše in tu je v ospredju boj proti ilegalnim migracijam," je deajal Koort.

Po njegovih besedah sledijo tihotapljenje ljudi in človeških organov ter sintetičnih drog, kar je večji problem od tihotapstva konvencionalnih kot sta marihuana in kokain. Nato je na listi prioritet še boj proti tihotapljenju orožja, spolnem izkoriščanju otrok ter proti davčnim goljufijam.

Čeprav je izpostavil pomen boja proti terorizmu, je dodal, da ta ne sme preusmerjati pozornosti od "izjemno pomembnih varnostnih vidikov, povezanih z organiziranim kriminalom."

Po navedbah Europola iz meseca marca je v policijskih preiskavah znotraj Evropske unije kar 5.000 organiziranih skupin mednarodnega kriminala.

V Sloveniji letos odkritih 1.257 ilegalnih migrantov, predvsem mlajših moških.

Do letošnjega septembra je slovenska policija obravnavala 1275 nezakonitih prehodov meje, največ na območju Policijske uprave Koper. 498 prestreženih ilegalnih migrantov je bilo Afganistancev, 106 državljanov Kosova, 98 državljanov Turčije, 73 Alžircev in 67 Albancev.

Med njimi je bila velika večina, kar 92 odstotkov, moških.

Evropska komisija zaradi večje teroristične grožnje medtem pripravlja reformo schengenskih pravil, ki jo je ta teden slovenskim oblastem predstavljal evropski komisar za migracije in notranje zadeve, Dimitris Avramopulo. Ta bo med drugim omogočala nadaljevanje notranjega nadzora meja v schengnu iz varnostnih razlogov do treh let.

Slovenija je sicer mejo med Slovenijo in Hrvaško zavarovala s 53 kilometrov panelne ograje in 113 kilometri rezalne žice. Skupna meja med državama znaša 670 km.