Novembra pred poslanci proračunske milijarde in Kajzerjev zagovor

Kolegij predsednika državnega zbora se je dogovoril o novembrskem zasedanju, na katerem bodo poslanci obravnavali proračunske dokumente za prihodnji dve leti in interpelacijo zunanjega ministra Toneta Kajzerja. Še pred tem se bodo prihodnji četrtek sestali na izredni seji o pomoči kmetom in cestnim prevoznikom zaradi visokih cen goriv. Razpravo na kolegiju so zaznamovali tudi pomisleki o nadzoru nad policijo in nesoglasja o predvajanju filmov v parlamentu.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je skloical 31. izredno sejo - ta bo potekala v četrtek, 12. novembra. Novembrska redna seja se bo začela v ponedeljek, 16. novembra. Kajzerjeva interpelacija je bila uvrščena kot 19. točka predlaganega dnevnega reda, konkretni dan njene obravnave pa v sklicu še ni bil določen. Med drugim bodo poslanci na redni seji obravnavali tudi predloge s področja zdravstvenih naložb, tujcev in regionalnega razvoja. Kolegij je poleg dogovora o zasedanjih odločal še o postopkih obravnave posameznih zakonov. Pri spremembah policijske zakonodaje so se predstavniki koalicije in opozicije razhajali, dopolnitve stanovanjskega zakona pa so dobile podporo brez nasprotovanja.

Za prevoznike tudi pomoč za dizel, kupljen v tujini

Na izredni seji bo pred poslanci novela zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, za katero je kolegij potrdil nujni postopek. Namestnik generalne sekretarke vlade Tone Mestnik je pojasnil, da so spremembe sledile usklajevanju sheme državne pomoči z Evropsko komisijo ter natančneje določile pogoje, izračun pomoči in upravičence. Po vladnem predlogu bi cestni prevozniki pomoč lahko uveljavljali tudi za upravičene nakupe dizelskega goriva v drugih članicah Evropske unije. Država bi pokrila do 70 odstotkov upravičenih dodatnih stroškov, vendar največ 20 centov na liter. Ocenjena vrednost pomoči za gorivo v cestnem prevozništvu bi se povečala z 29 na 38 milijonov evrov.

Poslanka Levice Tina Brecelj je nujnemu postopku nasprotovala. Ocenila je, da je predlog vsebinsko razširil pomoč prevoznikom, položaja kmetov pa ni izboljšal. Opozorila je tudi na različni izhodišči za izračun - po njenih navedbah bi pri prevoznikih upoštevali predkrizne februarske cene, pri kmetih pa bi ostalo izhodišče s konca junija, ko je bila podražitev že izrazita. Ob 38 milijonih evrov za gorivo prevoznikov in dodatnih petih milijonih za pnevmatike je izpostavila približno 1,9 milijona evrov za kmetijski sektor. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je napovedal podporo nujnemu postopku, ob tem pa prav tako opozoril na razmerje med pomočjo prevoznikom in kmetom. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je odgovorila, da je vlada kmetom namenila tudi drugo pomoč, ter poudarila, da bi se brez ukrepov cene prevozov lahko še zvišale. Ločen ukrep za pnevmatike se je medtem že izvajal. Po objavljenem pozivu Borzena so lahko upravičeni prevozniki od 29. oktobra vlagali vloge za 150 evrov subvencije na posamezno ustrezno pnevmatiko. Za ta ukrep je bilo predvidenih pet milijonov evrov.

Pri policijskem zakonu spor o dostopu do odprtih postopkov

Kolegij je skrajšani postopek za novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji podprl z glasovi koalicijskih poslanskih skupin. Proti so bili predstavniki Svobode, SD in Levice. Predlog je med drugim predvidel dodatno možnost zaposlovanja na delovnih mestih, za katera se je zahteval poklic policista: poleg dosedanjih pogojev bi zadostovala srednješolska izobrazba z ustreznim policijskim usposabljanjem in opravljenim izpitom za izvajanje policijskih pooblastil. Mestnik je predstavil tudi posebna pravila o delovnem času, pripravljenosti in počitku za policiste pri zahtevnejših nalogah.

Največ razprave je sprožila določba, po kateri bi lahko enota ministrstva za usmerjanje in nadzor nad policijo zahtevala poročilo o poteku posameznega postopka in z njim povezano dokumentacijo. Vlada je v obrazložitvi predloga navedla, da bi s tem na zakonsko raven prenesli ureditev iz podzakonskega akta. Sajovic je del predloga, namenjen blaženju kadrovske stiske, podprl, nasprotoval pa je možnosti vpogleda uradnikov ministrstva v še odprte postopke. Opozoril je na tveganje seznanjanja s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in drugimi občutljivimi podatki. Pri tem se je skliceval na opozorila strokovnjaka za policijska pooblastila Miroslava Žaberla. Brecljeva je ocenila, da bi takšna pooblastila omogočila ugotavljanje, koga policija preiskuje, katere dokaze je že zbrala in katere ukrepe pripravlja. Po njenem bi lahko posegla v vlogo tožilca pri usmerjanju predkazenskega postopka ter omogočila politično vplivanje na preiskave. V Levici so bili zadržani tudi do širjenja pogojev za zaposlovanje policistov in urejanja nekaterih delovnih pogojev z zakonom. Jelka Godec je opoziciji očitala, da je v prejšnjem mandatu politika posegala v delo policije tudi brez takšnih zakonskih sprememb. Predstavnike opozicije je pozvala, naj pomisleke naslovijo z amandmaji in razpravo na pristojnem odboru.

Proračuna za leti 2027 in 2028 ter Kajzerjeva interpelacija

Na redni seji bodo poslanci obravnavali spremembe proračuna za leto 2027, dopolnjeni predlog proračuna za leto 2028 in zakon o njunem izvrševanju. Vlada je za leto 2027 predvidela približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde odhodkov, primanjkljaj pa ocenila na 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Za leto 2028 je načrtovala 17,7 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde odhodkov. Primanjkljaj bi se znižal na 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP. Dopolnjeni predlog, ki ga je vlada določila konec oktobra, je ostal enak osnovnemu.

Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja so 21. septembra vložili poslanci SD, Svobode in Levice, prvopodpisana je bila poslanka SD Andreja Katič. Ministru so očitali odgovornost za slovensko blokado skupne izjave EU o obsodbi širjenja nezakonitih izraelskih naselbin in nezadostno obveščanje državnega zbora. Za njegovo razrešitev bi moralo nezaupnico podpreti najmanj 46 poslancev, torej večina vseh članov državnega zbora. Kajzer je sicer že septembra pojasnil, da je bila zavrnitev izjave EU operativna odločitev, ki ni spreminjala slovenske zunanjepolitične usmeritve. Poudaril je, da vlada za odločanje o posameznih evropskih izjavah ni potrebovala soglasja parlamentarnega odbora, ter se skliceval na enako prakso v času svoje predhodnice Tanje Fajon.

Pri stanovanjih usklajevanje pomoči in dodatno leto za prilagoditev

Pri predlogu dopolnitev stanovanjskega zakona je kolegij skrajšani postopek podprl brez nasprotovanja. Mestnik je pojasnil, da bi z dopolnitvami financiranje javnih najemnih stanovanj uskladili z evropskimi pravili o državnih pomočeh in zagotovili nadzor nad porabo javnega denarja. Po vladnih pojasnilih bi zagotavljanje javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj opredelili kot storitev splošnega gospodarskega pomena. Neprofitne stanovanjske organizacije bi dobile tudi dodatno leto za uskladitev poslovanja, do 31. decembra 2027. S tem bi preprečili izgubo njihovega statusa in možnosti koriščenja državnih pomoči zaradi zamude pri prilagoditvi. Kolegij je sprejel še decembrski in okvirni januarski program dela. Sajovic je ob tem predlagal, naj se decembra začnejo pogovarjati tudi o referendumu o drugem bloku krške nuklearke.

Razprava o Gazi se je razširila na slovensko zgodovino

Poslanec Svobode Matej Grah je predlagal, da bi v prostorih državnega zbora predvajali dokumentarni film NAZA izraelskih avtorjev Yuvala Abrahama in Rachel Szor. Zavzel se je za povabilo celotnemu državnemu zboru, pri čemer bi se vsak sam odločil, ali se bo projekcije udeležil. Film je po predstavitvi Kinodvora temeljil na pričevanjih 24 izraelskih vojakov o delovanju vojaškega sistema in pobijanju palestinskih civilistov v Gazi. Naslov je izhajal iz vojaške kratice za kolateralno škodo. Med vsebinami, ki jih je Brecljeva izpostavila kot razlog za ogled, je bilo tudi določanje tarč z uporabo umetne inteligence. Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je podporo ogledu primerjal s predvajanjem slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Ta je temeljil na zgodbi sanitetnega vlaka, ki je maja 1945 iz Ljubljane krenil proti avstrijski Koroški, ter na usodah ljudi ob koncu vojne in po njej. Žakelj je menil, da bi morali poslanci najprej pomesti pred svojim pragom in se soočiti tudi z domačo zgodovino.

Sajovic je odgovoril, da z ogledom tega filma ni imel težav. Ob tem je kot edinega krivca za slovensko medvojno in povojno tragedijo ter delitev označil nacifašizem. »Državni zbor ni kinodvorana,« je med razpravo dejala Jelka Godec. Predlagala je, naj se projekcija, če je bila takšna praksa že v preteklosti, organizira za zainteresirane, namesto da bi vodje poslanskih skupin sestavljali filmski program. Grah je vztrajal, da je želel omogočiti ogled in seznanitev z vsebino, o kateri bodo poslanci morda še odločali. O organizaciji projekcije niso sprejeli sklepa. Stevanović je opozoril, da je bil film na sporedu Kinodvora tudi v naslednjih dneh; po objavljenem sporedu je bila zadnja projekcija napovedana za torek, 10. novembra, ob 20. uri.