Nova zdravila lahko upočasnijo Alzheimerjevo bolezen, a le v zgodnji fazi

18. 9. 2026 ob 15:00
0 komentarjev

Družba

POSLUŠAJ ČLANEK

V Sloveniji živi več kot 47.000 ljudi z demenco, najpogosteje z Alzheimerjevo boleznijo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je dejansko število še precej večje, saj več kot polovica bolnikov nikoli ne prejme ustrezne diagnoze. Prav zgodnja diagnoza bo v prihodnje še pomembnejša, saj v Slovenijo prihajajo nova zdravila, ki Alzheimerjeve bolezni sicer ne ozdravijo, lahko pa upočasnijo njen potek.

Na pomen zgodnjega odkrivanja demence so ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni opozorili Zdravniška zbornica Slovenije, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija ter strokovnjaki s področja nevrologije in psihiatrije. Letošnje osrednje sporočilo je »Zgodnja diagnoza, boljša prognoza«. Kot je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, veliko število bolnikov zahteva, da bolezen poznajo zdravniki različnih specialnosti, saj se z ljudmi z demenco ne srečujejo le nevrologi in psihiatri. »Pomembna je tudi družinska medicina, pa tudi vse druge specialnosti, ki tega bolnika obravnavajo tudi zaradi različnih sočasnih bolezni. Zato je seveda zelo pomembno, da imamo zdravnikov dovolj in to zdravnikov vseh specialnosti, drugače je nemogoče diagnozo pravočasno prepoznati in potem bolnika ustrezno voditi,« je poudarila. Ob tem so po njenih besedah pomembne tudi druge službe, ki pomagajo bolniku in njegovi družini, ter boljše poznavanje bolezni med prebivalstvom, kar lahko prispeva tako k zgodnejšemu prepoznavanju kot k zmanjševanju stigme.

Pomemben premik pri zdravljenju

Asist. dr. Eva Županič iz Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je pojasnila, da se Alzheimerjeva bolezen običajno kaže s težavami s spominom in drugimi kognitivnimi motnjami. Bolniki jih pogosto ne opazijo sami, temveč nanje najprej postanejo pozorni njihovi svojci. Kadar so težave vztrajne in napredujejo, je čas za obisk zdravnika. »Doslej smo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo oziroma demenco lahko ponudili nekatera simptomatska zdravila, zdaj pa se je na tem področju zgodil pomemben premik. V Evropi so namreč že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni,« je povedala Županič. Pri bolnikih je treba s pomočjo bioloških označevalcev dokazati proces bolezni, kar je mogoče s pregledom možganske tekočine in nekaterimi funkcijskimi slikanji. »Zgodnje prepoznavanje je ključno, saj so ta zdravila učinkovita samo v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Kljub temu, da gre za pomemben zgodovinski premik, pa se moramo zavedati, da nova zdravila Alzheimerjeve bolezni ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek,« je dejala. Odobritev novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen v Sloveniji pričakujejo do konca letošnjega leta.

Med novimi zdravili za zgodnjo Alzheimerjevo bolezen sta lekanemab, ki se trži pod imenom Leqembi, in donanemab oziroma Kisunla. Gre za monoklonska protitelesa, usmerjena proti amiloidu, beljakovini, ki se pri Alzheimerjevi bolezni kopiči v možganih. Zdravili sta namenjeni le bolnikom v zgodnji fazi bolezni z dokazano amiloidno patologijo in nista primerni za vse bolnike. Evropska agencija za zdravila je njuno uporabo zaradi tveganja za neželene spremembe na možganih, med drugim otekanje in krvavitve, omejila tudi glede na genetski profil bolnika.

Z diagnozo se obravnava šele začne

Da novih zdravil ne bo mogoče ponuditi vsem bolnikom, je opozorila tudi doc. dr. Polona Rus Prelog, vodja Gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in članica strokovnega sveta Spominčice. Na kliniki so odprli ločeno čakalno vrsto in dodatne ambulante za zgodnjo diagnostiko demence. »Se pa moramo zavedati, da bo kandidatov, ki bodo dejansko deležni novega zdravljenja po vseh kriterijih in izborih, malo. In seveda moramo načrtovati tudi kapacitete za postdiagnostično podporo,« je opozorila. Sama diagnoza zato ne sme biti cilj obravnave. »Takrat se pot šele začne,« je poudarila. Cilj nadaljnje obravnave po njenih besedah ni le spremljanje napredovanja demence in kognitivnih težav, temveč podaljševanje obdobja, ko lahko človek čim bolj kakovostno, varno in samostojno živi.

Predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec je dejala, da nova zdravila med bolniki in svojci vzbujajo veliko upanja. »Velikokrat namreč slišimo, zakaj bi šel k zdravniku ali po diagnozo, če ni zdravila za demenco in se itak nič ne da narediti. Veliko se da narediti,« je poudarila. Pomembno je, da oseba z demenco dobi diagnozo in ustrezno zdravljenje, svojci pa informacije, pomoč in podporo pri organizaciji nadaljnjega življenja.

21. septembra tradicionalni Sprehod za spomin v Ljubljani
Štefanija L. Zlobec je optimistična glede prihoda novih terapevtskih možnosti: »V Avstriji, Nemčiji in Luxemburgu je zdravilo že v uporabi, tudi v nekaterih drugih državah sveta, tudi v Sloveniji pričakujemo, da bo novo zdravilo kmalu prišlo v uporabo. Protokoli, kot ste slišali, so že pripravljeni. Da mora demenca postati priorieta evropskih politik je v Evropskem parlamentu 1. septembra 2026 pozvala tudi Alzheimer Europe; pobudo so podprli številni poslanci EP, tudi iz Slovenije. Moram reči, da ljudje zelo kličejo, ker je to veliko upanje za vse, ki so že oboleli, za svojce in za vse tiste, ki še bodo zboleli. Velikokrat namreč slišimo, zakaj bi šel k zdravniku ali po diagnozo, če ni zdravila za demenco in se itak nič ne da narediti. Veliko se da narediti. Pomembno je, da oseba z demenco dobi diagnozo in ustrezno zdravljenje, svojci pa pomoč in podporo. Da dobijo čim več informacij, kako si organizirati življenje, to zelo pomaga tako za kakovost življenja oseb z demenco kot svojcev. Spominčica je osebam z demenco in njihovim svojcem tu na razpolago in v pomoč s številnimi programi. V ponedeljek, 21. septembra 2026, ob 10. uri vas ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni vabimo tudi na naš tradicionalni Sprehod za spomin v Ljubljani, ki se začne ob 10. uri pred Narodno galerijo v Ljubljani. Vabljeni!»

Demenca vse večji javnozdravstveni izziv

Demenca je eden največjih javnozdravstvenih izzivov starajoče se družbe. V Evropi z njo živi več milijonov ljudi, njihovo število pa naj bi se v prihodnjih desetletjih še močno povečalo. Na tveganje za razvoj demence je mogoče vplivati tudi z življenjskim slogom in zdravljenjem drugih bolezni. Med pomembnimi dejavniki so urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol, zdrava telesna teža, nekadilstvo, omejevanje alkohola, redna telesna dejavnost ter skrb za sluh, vid, socialne stike in miselno aktivnost. Prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je demenco označila za »tiho epidemijo«, ki ni izziv samo za zdravstveni sistem, ampak za celotno družbo. »Diagnoza ni samo medicinski podatek, ampak je lahko začetek nove poti. Je možnost hitrega zdravljenja, načrtovanja prihodnosti, podpore svojcem in neformalnim oskrbovalcem, ohranjanja samostojnosti in boljše kakovosti življenja,« je dejala.

Demenca je eden največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa. Po najnovejših ocenah Alzheimer Europe je leta 2025 v državah EU z demenco živelo nekaj več kot devet milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi njihovo število naraslo na več kot 14,3 milijona oziroma za približno 58 odstotkov. WHO v novih smernicah iz julija 2026 navaja, da je do približno 45 odstotkov tveganja za demenco mogoče pripisati spremenljivim dejavnikom, kar pomeni, da bi bilo del primerov mogoče preprečiti ali njihov nastanek odložiti. Nekatere kronične in nevropsihiatrične motnje so prav tako povezane z večjim tveganjem za demenco, med njimi depresija, bipolarna motnja, shizofrenija in ADHD, pri katerem novejše raziskave kažejo približno 2,5-krat večje tveganje.

Ko se oseba z demenco izgubi, ne čakajte

Poseben problem predstavljajo tudi pogrešane osebe z demenco, ki se lahko zaradi težav s prostorsko orientacijo izgubijo ali odtavajo od doma. Zdravniška zbornica, Spominčica in slovenska policija so zato pripravile informativno-izobraževalni video o ravnanju ob pogrešanju človeka z demenco.

Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte Uprave kriminalistične policije, je opozoril, da policija v zadnjih letih zaznava nekoliko več pogrešanj starejših ljudi z demenco oziroma drugimi starostnimi boleznimi. Včasih je dovolj že sprememba vsakodnevne rutine, da človek zapusti dom in odtava. Ob tem je posebej poudaril, da pri prijavi pogrešane osebe ni treba čakati. »V Policiji poudarjamo, da ni nekega roka za prijavo pogrešane osebe, ta v resnici nikoli ni obstajal. Ko se oseba z demenco izgubi, to takoj prijavite na 113,« je pozval.