Brodnjak politikom jasno sporočil: »Tako ne gre več«
Takšen ton v organiziranem dialogu gospodarstva in politike ni bil slišan že več let. Srečanje gospodarstva s politiko, ki ga je 13. januarja 2026 v ljubljanskem hotelu Exe Lev organiziral Gospodarski krog, je bilo predstavljeno kot predvolilna razprava o ključnih razvojnih vprašanjih države. V praksi pa je dogodek dobil precej širši pomen: postal je javna diagnoza vse bolj napetega razmerja med politiko in gospodarstvom.
Čeprav je bil dogodek zasnovan kot »neposreden, argumentiran in odgovoren dialog«, je politični in družbeni odmev sprožil predvsem zaključni govor Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB. Njegovo sporočilo je dvorana razumela kot jasno opozorilo: gospodarstvo ne pristaja več na poniževanje in ignoriranje.
Kdo je bil tam in kdo ne
Gospodarski krog združuje 17 gospodarskih, poslovnih in kmetijskih organizacij. Na razpravi so sodelovali predstavniki več političnih strank: Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, Nova Slovenija, Prerod, Resnica, SDS in SD.
Pozornosti vredna je odsotnost predsednikov treh največjih političnih opcij. Dogodek je tako nehote dobil dodatno sporočilnost: gospodarstvo je v predvolilnem času pomembno v govorih, manj (ali nič) pa kot dejanska politična prioriteta.
Štiri teme, ki jih je gospodarstvo postavljalo na mizo
Organizatorji so izpostavili štiri ključna področja, ki po njihovem določajo konkurenčnost države:
- Davki in obremenitve dela: Gospodarstvo opozarja na potrebo po nižjih obremenitvah in večji stabilnosti. Podjetja lahko prenesejo stroške, ne morejo pa delovati v okolju, kjer se pravila hitro in politično spreminjajo.
- Demografija in zdravstvo: Demografske spremembe postajajo fiskalna realnost, zdravstvo pa brez reform vse dražje in manj dostopno. Gospodarstvo opozarja, da breme neučinkovitih sistemov vedno konča pri zaposlenih in podjetjih.
- Infrastruktura in stanovanja: Infrastruktura je pogoj razvoja, stanovanjska problematika pa vpliva na mobilnost in trg dela. Politika se s temi temami pogosto strinja načelno, konkretni projekti pa stojijo.
- Birokracija in predvidljivost poslovnega okolja: Najbolj ponavljana tema zadnjih let ostaja birokracija. Država gospodarstvo omejuje ne le z davki, temveč tudi s postopki, soglasji in zamudami. Ko se temu doda še ideološki ton, se stabilnost okolja dodatno ruši.
Brodnjakov govor je prelomil protokol
Zaključni govor je imel predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. V govoru je izpostavil odnos politike do gospodarstva in odsotnost voditeljev največjih strank. Govor ni bil poziv h kompromisu, ampak opozorilo, da se zaupanje lomi.
Brodnjak je med drugim izjavil:
- »Podjetniki in politika si lahko pomagajo ali pa si pomahajo v slovo.«
- »Po vsem tem poniževanju in zaničevanju se je prezir razvil v vzajemno čustvovanje.«
- »Zavedajte se tega: pod površjem vre kot še nikoli.«
Odsotnost voditeljev največjih strank je označil kot signal, »da je bodočnost manj pomembna od proslavljanja dvoumne preteklosti in ideološkega razdvajanja.«
V govoru je poudaril tudi pomen sodelovanja med politiko in gospodarstvom. Poseben moment je bila tudi samokritika: Brodnjak se je v imenu Gospodarskega kroga opravičil za neuspeh pri zagovarjanju interesov uravnoteženega družbenega razvoja.
Govor Blaža Brodnjaka lahko spremljate na video posnetku, čas: 2:37:00
Odzivi
Finančni minister Klemen Boštjančič in minister Luka Mesec Brodnjaku med govorom nista zaploskala. Po dogodku sta mu očitala neprimeren ton.
Dušan Mramor, ekonomist in nekdanji minister za finance, je opozoril na vpliv zaupanja na investicijsko okolje ter na pomen stabilnosti in predvidljivosti.
Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je izpostavil odsotnost stabilnega institucionalnega dialoga med državo in gospodarstvom.
Velimir Bole, ekonomist z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, je opozoril na vpliv nepredvidljivosti in ideoloških signalov na odločitve kapitala, zlasti v izvozno usmerjenih gospodarstvih.
Jože P. Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je poudaril razliko med ekonomskimi in kulturnimi spori ter vpliv teh razlik na potek reform.
Toda spor ni o davkih, ampak o legitimnosti. Na srečanju je bilo izpostavljeno, da trenutni konflikt ni več le tehnične, ampak identitetne narave. Gre za vprašanje, ali je podjetništvo razumljeno kot družbeno koristno dejanje ali kot moralno sumljiva dejavnost.
Gre za vprašanje, ali je podjetništvo razumljeno kot družbeno koristno dejanje ali kot moralno sumljiva dejavnost.
Ko politika podjetništvu odvzame legitimnost, izgubi zaupanje tistih, ki ustvarjajo delovna mesta in financirajo socialni sistem. Na tej točki se gospodarstvo politično prebudi.
»Vzajemna čustva« kot stanje sistema
Brodnjakov opis »vzajemnih čustev« najbolje povzema trenutno stanje med realnim sektorjem in delom politične elite. Ne gre za jezo, temveč za priznanje, da je zaupanje padlo pod kritično mejo. Če se politika odzove zgolj z očitki o tonu, se konflikt utrdi, posledice pa so vedno enake: umik kapitala, odhod mladih, zastoj investicij.
Gospodarstvo je jasno povedalo, da potrebuje manj obremenitev, več predvidljivosti – in več spoštovanja.
19 komentarjev
korosec.france
Da se indentificira in manifestira tako ogromna nemoč proizvajalcev-delkodajalcev iun bankirjev na tak način in že tako dolg čas kot v slovenskem primeru je neke vrste antirevolucijska indentitarnost velikega problema, ki uničuje Državo.
Zato mi pade, kot nepoznavalocu integralnosti Ustave in pripadnih Zakonov, da vprašam, če je na tej povezavi sploh vse v redu.
Podmena je ta, da Ustava in Zakoni preoprečujejo vladajočim destruktivnežem, da bi vodili Državo v propadanje.
Kdo potem ne opravlja svoje funkcije ?
So to Državne institucije? Če so, kaj potem dela Opozicija po svojih službenih dolžnostih?
Očitno prepušča bankirjem, da že predolgo bijejo plat zvona , ker Država leti v propad.
Torej, izvoljeni politični menedžerji pehajo Državo čez rob, Država, ki jo imajo v pesti ne dovoli njenim institucijam , da ukrepajo, Opozicija pa vse to gleda že dobra 3 leta...
Kaj porečemo, Mi, Raja ?
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PRAVICA JE KRAMOLA ! UPOR ! NA BARIKADE !
Najprej zasesti Policijo, Tožilstvo in vse kar je Krivosodje in v roku 24 ur zamenjati bandite.
Nato oditi v Parlament, ga zakleniti in ukazati Opoziciji , da prevzame oblast in z novo policijo odpelje Bando na Dob ? UDARI IN POTEM SPRAŠUJ ! ? A gre to tako ?
helena_3
Moram dodati: banka me v naprej seznani s pogoji, pod katerimi bo hranila moj denar. To je torej ene vrste pogodba, s katero se strinjam, če pri njih odprem račun - tekoči ali depozitni ali varčevalni. Seveda spremljam (kolikor lahko), kako gospodarijo in grem v drugo banko, če vidim, da slabo - ali pa da nimajo spoštljivega odnosa do mene kot stranke. Grem v drugo banko, če mi nudi boljše pogoje ob pogoju, da posluje dobro.
Nisem nevoščljiva, če nekdo, ki je dober, ustvarja dobiček. Nasprotujem pa razdeljevanju dobrin tistim, katerih osnovna dejavnost je zgolj "gobcanje" in ki po pravilu zagovarjajo razdeljevanje pozitivnih učinkov, ki jih ustvarijo sposobnejši od njih.
Razpravljalcem, ki mislijo, da je poslovanje z denarjem enostavno, svetujem, da prihranke vzamejo iz banke in jih naložijo nekam, kjer bodo donosi višji. Samo potem naj se ne pritožujejo, če bodo izgubili ne samo donos, ampak tudi denar. Dosti takih primerov je že bilo. Ni ta dejavnost za vsakega. Jaz sem izbrala varnost pred (obljubljenim) višjim donosom. Drugo pa je inflacija, ki zmanjšuje vrednost prihrankov v banki. A inflacija je predvsem problem vodenja države in zapravljanja skupnega denarja za neumnosti - za tisto, kar ne prinaša pozitivnih učinkov. Bi tudi za gospodarjenje z davkoplačevalskim denarjem rabili kakšnega Brodnjaka namesto nesposobnega Boštjančiča.
Me zanima še to: ali razpravljavci tudi zapravljanje našega skupnega denarja za neumnosti (tista stavba na Litijski ipd.) sodite tako strogo kot poslovanje bank? S pripombo, da nam davke in prispevke poberejo, ne da bi imeli mi sami kaj besede pri tem? In kaj nam nudijo v zameno?
Igor Ferluga
Odgovor je DA, Helena. Do teh, ki zapravljajo na veliko davkoplačevalski denar za neumnosti, neracionalnosti, korupcijo in klientelizem, smo nekateri še mnogo bolj strogi. Enostavno dokazljivo tule iz preteklih komentarjev. Za stavbo na Litijski bi oblastniki morali sedeti za rešetkami, kar se mene tiče. Pa se jim ne bo skrivil las na glavi, saj sploh niso del obtoznice. In ce kdo tu od opozicije pričakuje jasne najave, kaj bodo rezali v tej potratni porabi Golobove vlade, ki sesuva slovenske javne finance, sem to jaz. Torej pricakujem najave, kaj bodo rezali. Ne tako kot večina na desni, vključno z urednistvom Domovine, katere davke bodo vse zmanjsali. Ker če bodo rafikalno počez zmanjsali davke brez temeljitega nižanja drzavne porabe, bo katastrofa javnih financ še vecja kot 2 milijardi letno. Kdo bo to vracal? A je to odgovorna politika jemati enormne kredite in racunati, da jih bo vracal nekdo drug?!
helena_3
* Banka pa potem z vasim denarjem naprej posoja denar. *
To je njena funkcija oz. dejavnost. Ponavljam: NIHČE ME NE SILI, DA IMAM SVOJ DENAR V BANKI. Če ga pa že imam, pa lahko izberem, v kateri. Sicer pa sposobni in pogumni nimajo denarja v banki. Jaz ga imam, ker nisem niti pretirano sposobna niti pogumna. Dajem prednost varnosti pred dobičkom. Ja in?
Xylon
Helena, z vami se popolnoma strinjam. Nisem pristaš favšije, ki nas drži vse enake v revščini. Zasebni subjekti naj na prostem trgu zaslužijo, kolikor so zmožni in sposobni, s tem ni prav nič narobe. Kar rabimo v Sloveniji, je večja konkurenca, ne pa da imamo praktično bančne monopole, kar komitenta seveda udari po žepu. Hkrati se ne spomnim, da bi katerakoli vlada sprejela zakon, da je treba državno pomoč vrniti nazaj. Vse ostalo so pogodbena razmerja med potrošnikom in banko. Komur ne pašejo pogoji varčevanja in poslovanja, gre pač tja, kjer so pogoji boljši. Saj nihče nikomur ne drži noža na gurglu, da je obvezno treba varčevati samo v slovenskih bankah. Tu so še drugem po celi EU jih je kup. Sam tazadnjo je treba zganiti.
Tomaž Kiauta
Davkoplačevalske milijarde, ki jih je redno dobivala NLB za 'dokapitalizacije', žal niso bile dane kot krediti, ampak kot darila komunističnih lopovov komunističnim lopovom. Zato ne moremo niti pričakovati niti zahtevati od NLB nikakršnega vračanja.
Peter Klepec
Pocasi bo treba volivcem povedat kaj tocno jih caka konec marca, ce bodo izvolili novo, stabilno vlado.
Samo nekaj konkretnih tem:
Kaj bo z zdravstvom (ampak konkretno)
Kaj bo s stanovanjskim davkom oz. kako bo vlada zainteresirala ljudi, da bodo vlagali denar v najemna stanovanja.
Kako bo vlada pritegnila tuj kapital v gospodarstvo.
Samo, da ne bo kdo rekel: drugace😂
Mitja
4 točke ki jih izpostavlja gospodarstvo so kot pribito "nosilci" težav in bi jih bilo nujno reš(eva)iti. Ne nazadnje tudi ker država dobi denar iz poslovanja gospodarstva.
Glede Brodnjaka se da razpravljati ali zasluži tako plačo ali ne. Nisem odvetnik Brodnjaka ali njemu podobnih menedžerjev, a me znervira manipuliranje s plačami. Brodnjak je po mojem izračunu (podatki iz neta) mesečno prejel 84.500 € bruto in je banko (delodajalca) stal 99.000 € (bruto bruto). Država in razni skladi so vsak mesec dobili 65.000 €. Sam pa je od tega zneska dobil 34.000 € (neto). Že za dobro plačanega ekonomista, kaj šele za čistilko, je to bajna plača. Ampak če bi Brodnjak delal brezplačno, bi vsak zaposlen na NLB dobil mesečno 4,3 € neto več. Resnici na ljubo je moj izračun poenostavljen, ampak menim, da odstopanja niso velika in so dobra osnova za razmislek o pogoltnosti države.
Xylon
Podnaslov: "Ko se celo levičarjem fuzla zaradi nesposobne in ideološko vodene vlade".
Hja, Brodnjak ima prav. Kakšna SRAMOTA za perjadno vlado, ko ji že njeni volilci jasno sugerirajo, naj pobere šila in kopita. Ni kaj, Brodnjaku je priznati, da ima cojones.
Bo pa zagotovo sledilo maščevanje.
Igor Ferluga
Najbrz drzi večino tega, kar je Brodnjak povedal. Ugaja tudi, da se v dezeli mnogih hlapčevskih umov upa biti kritičen do vladne politike. Ampak tu se moje simpatije ustavijo. Namreč Brodnjak je šef banke, ki so jo zaradi neodgovornosti/ korumpiranosti in/ali nesposobnosti prejsnjih vodstev resevali oblastniki s tezkimi milijardami iz davkov davkoplačevalcev. Kaj imajo od tega davkoplačevalci, kaj dobijo nazaj? Figolo fresco; nič od niča! V času profitov banke in nasploh bank se s profiti, ki jih ustvarijo predvsem na račun naivnih varcevalcev, ki z obrestmi na varcevanje niti priblizno ne pokrijejo inflacije, mastijo lastniki, predvsem tuji skladi, saj je s strani drzave sanirana banka večinsko prodana. In mastijo se zaposleni ter uprava. Brodnjak ima zelo visoko plačo za slovenske razmere. Ne vem, zakaj je tako prepričan, da bi moral imeti še mnogo visjo. Kar bi se zgodilo avtomatično, če bi bile uresničene ideje o manj progresivni lestvici obdavcitve dohodnin ali celo ob enotni davcni stopnji. Res ne vem, kaj bo za Slovenijo pozitivnega, ce bo Brodnjaku omogocila zasluzek 100 tisoc mesečno namesto 50 tisoc mesečno ...
Ta razlika bi morala pripadati varcevalcem za primernejse obresti, ne pa da se jih vsako leto okrade za nekaj procetov vlozenega.
marko272
Država je banko morala dokapitalizirati, ker jo je kot lastnica slabo upravljala. Brodnjakova plača je stvar njega in lastnika banke. Država pobere davke tako od dobička kot od plače. Varčevalci lahko banko zamenjajo, ampak zaradi politike evropske centalne banke glede obrestnih mer ne bodo kaj dosti na boljšem.
Ljubljana
Nlb ni vecinski lasti drzave. Brodnjak nima.nic z udbaskim ropom NLB.
Igor Ferluga
Če realno nepristransko pomislimo, je bančni sistem sistemsko postal devianten. Sam ustvarja dobičke, varcevalcem, ki te dobicke omogočajo, pa povzroča konstantno izgubo. Dobicki bank, ki si jih izključno delijo lastniki in zaposleni, so dejansko ukradeni varcevalcem. Zero respect varcevalcem. V bistvu so varcevalci po vsebini posojilodalci bankam. Normalno bi bilo, da bi banke to posojilo skrbno upravljale in ga obogatenega vrnile varcevalcem. Z obrestno mero, ki bi presegala inflacijo.
helena_3
* Dobicki bank, ki si jih izključno delijo lastniki in zaposleni, so dejansko ukradeni varcevalcem.* Socializem na vasi, Igor. Tovarne delavcem! P.s.: Lahko pa banka pod slabim vodstvom dela tudi izgubo. Celo propade lahko in jo vsi, tudi tisti, ki nismo njeni komitenti, rešujemo z davkoplačevalskim denarjem ali s posojili. Ali pa z državno komando zapleni varčevalcem denar (obveznice). Že videno. Torej: kdo ima večji vpliv, da neka banka posluje z dobičkom: sposobno vodstvo ali varčevalci? Lahko gredo državljani iz socializma, samo socializem iz državljanskih glav gre bolj težko - ali pa sploh ne.
helena_3
Še nekaj, Igor: nihče me ne sili, da imam svoje prihranke deponirane v banki. Lahko jih investiram v kakšen donosen posel (če bi bila tega sposobna). Lahko jih pretopim v kakšno drago kovino. Lahko kupim nepremičnino (če bi imela dovolj veliko vsoto). Lahko jih dam "v štumf" in spravim pod jogi. Lahko jih porabim za razvajanje - beri: zapravim za neumnosti in se na stara leta priklopim na socialno - uh, kako sem uboga! Če pa že ravno banka: lahko se celo odločim, katera. Kritiziranje vodenja neke banke pa ni v moji pristojnosti, dokler ta banka posluje dobro in mi ne jemlje mojega denarja za sanacijo svojega poslovanja zaradi slabega vodenja. Amen.
Igor Ferluga
Privatizacija dobickov in socializacija izgub in tiste, ki se jim to zdi gnilo in nesprejemljivo, imenovati socialiste, kajne Helena? Ce se pa gremo striktno trzno ekonomijo in grejo profiti po presoji lastnikom in upravam in v igri ni morale in je OK, če se varcevalcem vsako leto ukrade par procentov, ker so obresti nizje od inflacije in se s tem parazitira na njihovih prihrankih, potem je vsaj skandal, da banke prek oblastnikov izsilijo milijarde od davkoplačevalcev vsakih, ko so v tezavah in rdečih številkah, ker ne morejo izterjat neodgovorno/nesposobno posojenega denarja. Kakorkoli, spodobni bankirji bi po zdravi pameti kot vsi drugi ponudniki storitev naredili vse, da so njene stranke zadovoljne, kar pri varcevalcih pomeni, da vsaj ohranjajo vrednost svojega premozenja. Ce tega bankirji serijsko ne počenjajo, je to en dokazov sistemske gnilobe financnega kapitalizma. Virtualni denar, imenovan kriptovalute in delujoc na podlagi piramidnih shem je seveda stopnjevana slika te iste financne gnilobe vplivnih, ki ne more na dolgi rok prinesti nic dobrega.
Peter Klepec
Re Helena:… dokler ta banka posluje dobro in mi ne jemlje mojega denarja za sanacijo svojega poslovanja zaradi slabega vodenja. Nekoliko prevec skromni ste. Vi posodite banki in zahtevate za to obresti. Banka pa potem z vasim denarjem naprej posoja denar. In ker zato nimate vpliva na to, vam drzava garantira do 100.000, tudi ce banka vas denar zafrcka. Sicer pa, slovenske banke vam pijejo kri, ker ne pritisnete nanje. Delajo z vasim denarjem za nic obresti. To je nemoralno in nedostojno. Ce boste znosili svoj denar v tuje banke, kj vam bodo vsaj inflacijo pokrile, bodo tudi slovenske banke bolj prijazne do vas. Ker banke brez vasega denarja ne morejo obstojat. Svojega namrec nimajo.
Xylon
Brodnjak ima povsem prav v vsem, kar je povedal. In naj zasluži, koker če, dokler banka ni v državni ali pol državni lasti, jaz nikomur nisem zavistna njegovega zaslužka. In roko na srce, ni Brodnjak kriv, da je država zmetala tone davkoplačevalskega denarja v sanacijo banke. Kriva je oblast, ki je odločitev o tem sprejela. In kriva je tudi, ker bankam, v katere so zmetali miljarde davkoplačevalskega denarja, niso naložili zakonske obveznosti, da prejeto državno pomoč vrnejo, potem ko začno ustvarjati dobičke. Za lopovščino in nesposobnost vlad, ki so to stanje zakrivile, Brodnjak ni odgovoren. In dajmo še kakšno reči o pregovorni slovenski zavisti, zaradi katere vsi vztrajamo v enakosti v revščini. Tu ste brcnili v temo. Kakorkoli obrnemo, je vsak Brodnjakov očitek vladi po mojem mnenju utemeljen. In točen. Kar zadeva vložena davkoplačevalska sredstva v banke, ki sedaj delajo s profiti (in so bile namerno izropane s strani Kučanistov iz Foruma 21), je pa pač treba voliti vlade, ki bodo takšno državno pomoč terjale nazaj. In to uzakonile z zakonom. Ta tema sicer z Brodnjakovimi očitki vladi, ki 100 % stojijo, nima nič. In kot he zapisala Helena3, vezano na temo fovšije: naloga bank je da služijo na obrestih in obračajo denar. S tem nič narobe. Saj nikjer ne piše, da morate varčevati v banki. Lahko tudi doma v štumfu. To, kar naš zatohli in majhen bančni trg potrebuje, pa je večja konkurenca, ki neposredno vpliva na boljše ali slabše obrestne mere in druge pogoje za varčevalce. A to je spet odvisno od sposobnosti vlad, da takšno konkurenčnost ustvarijo.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Pohvale vreden OK zapis vse bolj OK Domovine.
Sevedam gospodaeskih težav je v naši Sloveniji - veliko.
Prevel, da bi pisal - o njih.
Boste drugi - poznavalci - več povedali.
Jaz Janez KK, sem le upokojen LJ knjižničar,
ki imam tudi en "SLOVENIANA" klub in d.o.o.,
društva za kulturo in pouk.. .
Da bodo zapisi bolj zanimivi - lahko kdo realno informiran
- npr. kaj napiše, npr.
- o ozadju slo bank,.. zdaj - združenih v OTP,
- pa morda
- kaj o PERZIJSKIM PREPROGAM - podobnih preprogah,
ki so na tleh pisarn v pritličju centralne poslovalnice NLB,
na Trgu republike v naši LJ.
Sem namreč stalna stranka NLB - po cca 1x na mesec grem, pridem
v to centralo - pa tiste "PERZIJSKE PREPROGE" nehote - vidim.
l.r.
Janez KK, LJ, čisto oseben nenaročen, nič plačan zapis.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.