Brodnjak politikom jasno sporočil: »Tako ne gre več«

Srečanje gospodarstva s politiko. Vir: posnetek zaslona, YT
POSLUŠAJ ČLANEK

Takšen ton v organiziranem dialogu gospodarstva in politike ni bil slišan že več let. Srečanje gospodarstva s politiko, ki ga je 13. januarja 2026 v ljubljanskem hotelu Exe Lev organiziral Gospodarski krog, je bilo predstavljeno kot predvolilna razprava o ključnih razvojnih vprašanjih države. V praksi pa je dogodek dobil precej širši pomen: postal je javna diagnoza vse bolj napetega razmerja med politiko in gospodarstvom.

Čeprav je bil dogodek zasnovan kot »neposreden, argumentiran in odgovoren dialog«, je politični in družbeni odmev sprožil predvsem zaključni govor Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB. Njegovo sporočilo je dvorana razumela kot jasno opozorilo: gospodarstvo ne pristaja več na poniževanje in ignoriranje.

Kdo je bil tam in kdo ne

Gospodarski krog združuje 17 gospodarskih, poslovnih in kmetijskih organizacij. Na razpravi so sodelovali predstavniki več političnih strank: Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, Nova Slovenija, Prerod, Resnica, SDS in SD.

Pozornosti vredna je odsotnost predsednikov treh največjih političnih opcij. Dogodek je tako nehote dobil dodatno sporočilnost: gospodarstvo je v predvolilnem času pomembno v govorih, manj (ali nič) pa kot dejanska politična prioriteta.

Štiri teme, ki jih je gospodarstvo postavljalo na mizo

Organizatorji so izpostavili štiri ključna področja, ki po njihovem določajo konkurenčnost države:

  1. Davki in obremenitve dela: Gospodarstvo opozarja na potrebo po nižjih obremenitvah in večji stabilnosti. Podjetja lahko prenesejo stroške, ne morejo pa delovati v okolju, kjer se pravila hitro in politično spreminjajo.
  2. Demografija in zdravstvo: Demografske spremembe postajajo fiskalna realnost, zdravstvo pa brez reform vse dražje in manj dostopno. Gospodarstvo opozarja, da breme neučinkovitih sistemov vedno konča pri zaposlenih in podjetjih.
  3. Infrastruktura in stanovanja: Infrastruktura je pogoj razvoja, stanovanjska problematika pa vpliva na mobilnost in trg dela. Politika se s temi temami pogosto strinja načelno, konkretni projekti pa stojijo.
  4. Birokracija in predvidljivost poslovnega okolja: Najbolj ponavljana tema zadnjih let ostaja birokracija. Država gospodarstvo omejuje ne le z davki, temveč tudi s postopki, soglasji in zamudami. Ko se temu doda še ideološki ton, se stabilnost okolja dodatno ruši.

Brodnjakov govor je prelomil protokol

Zaključni govor je imel predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. V govoru je izpostavil odnos politike do gospodarstva in odsotnost voditeljev največjih strank. Govor ni bil poziv h kompromisu, ampak opozorilo, da se zaupanje lomi.

Brodnjak je med drugim izjavil: 

  1. »Podjetniki in politika si lahko pomagajo ali pa si pomahajo v slovo.«
  2. »Po vsem tem poniževanju in zaničevanju se je prezir razvil v vzajemno čustvovanje.«
  3. »Zavedajte se tega: pod površjem vre kot še nikoli.«

Odsotnost voditeljev največjih strank je označil kot signal, »da je bodočnost manj pomembna od proslavljanja dvoumne preteklosti in ideološkega razdvajanja.«

V govoru je poudaril tudi pomen sodelovanja med politiko in gospodarstvom. Poseben moment je bila tudi samokritika: Brodnjak se je v imenu Gospodarskega kroga opravičil za neuspeh pri zagovarjanju interesov uravnoteženega družbenega razvoja.

Govor Blaža Brodnjaka lahko spremljate na video posnetku, čas: 2:37:00

Odzivi 

Finančni minister Klemen Boštjančič in minister Luka Mesec Brodnjaku med govorom nista zaploskala. Po dogodku sta mu očitala neprimeren ton.

Dušan Mramor, ekonomist in nekdanji minister za finance, je opozoril na vpliv zaupanja na investicijsko okolje ter na pomen stabilnosti in predvidljivosti.

Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je izpostavil odsotnost stabilnega institucionalnega dialoga med državo in gospodarstvom.

Velimir Bole, ekonomist z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, je opozoril na vpliv nepredvidljivosti in ideoloških signalov na odločitve kapitala, zlasti v izvozno usmerjenih gospodarstvih.

Jože P. Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je poudaril razliko med ekonomskimi in kulturnimi spori ter vpliv teh razlik na potek reform.

Toda spor ni o davkih, ampak o legitimnosti. Na srečanju je bilo izpostavljeno, da trenutni konflikt ni več le tehnične, ampak identitetne narave. Gre za vprašanje, ali je podjetništvo razumljeno kot družbeno koristno dejanje ali kot moralno sumljiva dejavnost.

Gre za vprašanje, ali je podjetništvo razumljeno kot družbeno koristno dejanje ali kot moralno sumljiva dejavnost.

Ko politika podjetništvu odvzame legitimnost, izgubi zaupanje tistih, ki ustvarjajo delovna mesta in financirajo socialni sistem. Na tej točki se gospodarstvo politično prebudi.

»Vzajemna čustva« kot stanje sistema

Brodnjakov opis »vzajemnih čustev« najbolje povzema trenutno stanje med realnim sektorjem in delom politične elite. Ne gre za jezo, temveč za priznanje, da je zaupanje padlo pod kritično mejo. Če se politika odzove zgolj z očitki o tonu, se konflikt utrdi, posledice pa so vedno enake: umik kapitala, odhod mladih, zastoj investicij.

Gospodarstvo je jasno povedalo, da potrebuje manj obremenitev, več predvidljivosti – in več spoštovanja.

In še zanimivost: po naših informacijah je bilo na dogodku tudi kar nekaj kamer medijev RTV in POP TV. Toda poročanja o dogodku (razen enega članka na 24.ur) doslej nismo zasledili, še posebej pa ne o nagovoru g. Brodnjaka. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike