Človek bi se zjokal, ko sliši, kako država ravna s kmetom

Janez Starc (@JStarc007) je takole tvitnil: »Čudni časi, da moraš štrajkati, če hočeš hrano pridelovati!«

Njegove besede so mi segle v srce, kajti imele so na desetine pomembnih podtonov, ki so v družbi, v kateri živimo, še kako aktualni. Premalo se zavedamo, da smo za zgrešen odnos do zemlje, živine in pridelovanja hrane krivi mi, starejši. Vzgojili smo generacijo, ki je nekako prepričana, da hrana raste v trgovinah in da kravice, vijoličaste kot tista na čokoladi Milka, lulajo in kakajo v kahlico. Ob vsem drhaljenju, ki ga pri nas doživlja živinorejec, lahko le sklonimo glave pred pesimisti, ki napovedujejo, da bodo izkoreninili živinorejo prej kot v desetih letih, če se ne bo zgodil čudež.

Odvzem krav

Gustav Rausch je leta 1998 proti svojemu sosedu vložil kazensko tožbo, v kateri ga je obtožil, da mu je ukradel kravo in spremenil njeno identifikacijsko številko. Več kot 11 let je kmetovalec zaman čakal na razsodbo sodišča. Prav zato se je obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da je luksemburško sodišče kršilo človekovo pravico do sojenja v razumnem roku. Sodišče je izpostavilo nezapleteno naravo primera in Luksemburgu ukazalo izplačilo odškodnine v višini 16.000 evrov in kritje sodnih stroškov v višini 1.500 evrov.

Lani novembra je Slovenija za trenutek obstala v šoku in brez diha. Novica o tem, kako je inšpekcija prihrumela na kmetijo Rudija Možgana in mu brez vnaprejšnjega opozorila oziroma izdane ureditvene odločbe na silo odpeljala vseh 24 glav živine z izgovorom, da so bile krave zanemarjene in blatne, je razumne ljudi zelo pretresla. Inšpektorica Danuša Štiglic je dejala, da je malo možnosti, da se bo 24 glav goveda vrnilo na kmetijo. Mimogrede: pri brutalnem odvzemu je sodelovala tudi borka za pravice živali, predsednica Društva za zaščito konj, Natalija Nedeljko.

Logičen sklep: če je Gustav Rausch prejel 16.000 evrov odškodnine na eno kravo, mar ni logično, da lahko Rudi Možgan zahteva 384.000 evrov za pobalinstvo, ki ga je utrpel?

Logičen sklep: če je Gustav Rausch prejel 16.000 evrov odškodnine na eno kravo, mar ni logično, da lahko Rudi Možgan zahteva 384.000 evrov za pobalinstvo, ki ga je utrpel?

Lastnik odvzetega goveda iz Krškega je v sredo, 17. januarja, dobil novo odločbo. V njej je pisalo, da se krave lahko vrnejo domov, ker je odpravil nepravilnosti. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici, na kateri so bili od vsega začetka prepričani, da je šlo za pretiran ukrep, so bili vrnitve veseli, a so hkrati povedali, da so se krave vrnile prav tako blatne, kot so s kmetije odšle. Za predsednika KGZ Romana Žvegliča je bil ukrep inšpekcije v prvi vrsti aktivističen. Zanimivi so bili tudi izsledki notranjega nadzora, ki so pokazali, da je inšpektorica v postopku odvzema živine naredila narobe praktično vse.

Vlak je iztiril

Nekoč, ko smo lezli na Blegoš, smo prehiteli družino z dvema radovednima otrokoma. In eden od njiju je ves čas trmasto ponavljal. »Zakaj nimajo kravice, ki se tukaj pasejo, na sebi toplih plaščkov?« Kuža, ki so ga imeli s seboj, je bil oblečen, kot bi bili sredi zime. V dno duše se mi je zasmilil.

Krave imajo smolo, da prdijo. Njihove prdce ima »zelena stroka« za pomembe onesnaževalce zraka. Z iztrebki pa menda spuščajo v ozračje velikanske količine metana. Slednji povzroča segrevanje ozračja. Tako piše v učbeniku za 5. razred osnovne šole Radovednih pet – Naravoslovje in tehnika založbe Rokus Klett. Žalostno, kako odrasli na zelo prefrigan način peremo otrokom možgane in jim dopovedujemo, da so krave naše sovražnice, ker sodijo med uničevalce naravnega okolja. Res ne vem, kdaj je vlak z zdravo pametjo popolnoma iztiril.

Nekoč so generacije otrok odraščale z zelo pozitivnimi zgodbami o kravah, ki so v starih časih prednikom reševale življenja. Mleko oziroma krave, ki nam ga dajejo, so v mnogih otroških pravljicah in ljudskih pripovedkah eden od najbolj priljubljenih motivov. Mleko je, vsaj za zdaj, eno od glavnih sestavin slovenskih tradicionalnih jedi: polenta z mlekom, močnik, ajdovi žganci z mlekom in podobno. Kekčeve dogodivščine so prav tako povezane s kravami, ki jih je pasel po gorskih pašnikih. Zagotovo pa je mleko Kekcu tudi dalo moč, da je ugnal zlobnega Bedanca in pretental Pehto. Prijazno vas povabim tudi, da preberete ljudsko pravljico Bela kača s kronico. Govori o kači, ki je otrokom, ki so pasli živino, vsako jutro spila mleko, za plačilo pa jim je pustila svojo kronico. Pravljica se konča tako, da so kronico položili na katero koli dobrino in te nikoli ni zmanjkalo.

Veliko pa je tudi resničnih zgodb. Matevž je kot otrok pasel domačo krave, a ker ni imel čevljev, ga je v poznojesenskem času zeblo v noge. Bil je presrečen, da se je lahko pogrel v kravjih iztrebkih; brigalo ga je, ali se hkrati segreva tudi ozračje.

Žalostno, kako odrasli na zelo prefrigan način peremo otrokom možgane in jim dopovedujemo, da so krave naše sovražnice, ker sodijo med uničevalce naravnega okolja.

Upori kmetov 

Povojne generacije s(m)o vzgojile tako imenovano intelektualno elito, ki je, tako se vsaj zdi, že zdavnaj izgubila kompas zdrave pameti. Žal ne le pri nas, temveč tudi po vsej Evropi.

Največji francoski kmetijski sindikat FNSEA zaradi vladnih ukrepov razmišlja o protestih po vsej državi. Potem ko je nemška vlada sklenila, da kmetje do leta 2026 ne bodo več deležni delnega povračila trošarine na goriva, so se ti dvignili na noge in se z več deset tisoč traktorji pripeljali pred Brandenburška vrata. Uprli so se tudi nizozemski kmetje, na Poljskem pa opozarjajo na težke razmere na trgu, padec cen žita na svetovnih borzah, na vojno, ki je povzročila naval blaga čez vzhodno mejo in kmetijstvo v tej državi z nizkimi cenami postavila ob zid.

Hočemo ali ne, živali, ki se pasejo zunaj, bodo po dolgotrajnem dežju praktično zmeraj umazane in tudi blatne. Za nekoga, ki živi v bližini kmetije, je to čisto običajen pojav. Letos so v Žirovskem občasniku objavili moj intervju z edino (?) žirovsko kmetovalko Nado. Človek bi se zjokal, ko sliši, kako država ravna s kmetom. V Sloveniji se je v letu 2000 s kmetijstvom ukvarjalo 86.500 kmetij, leta 2020 pa le še nekaj več kot 67.900.

Zavedam se, da je oblast s težkim srcem in žolčem med zobmi Rudiju Možganu vrnila njegove krave. Žalostno je predvsem to, da so se domov vrnile še bolj umazane, nekatere celo ranjene. Nimam besed za tiste, ki so kmetu in kravam povzročili gorje. Gnus, ki ga čutim do vseh, ki hočejo zlepa ali zgrda uničiti kmeta (Slovenijo), je neopisljiv.