[Video] Doris Letina: »Strup, ki ga izvažamo, se bo v hrani vračal nazaj v Evropo« (Vroča tema, 19. 1. 2026)

Ključno je, da Slovenija aktivno nastopi v zaščiti domačega kmetijstva pred negativnimi vplivi trgovinskega sporazuma Mercosur med Evropsko unijo in Južno Ameriko, sporočajo slovenski kmetje po ponedeljkovem sestanku z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, na katerem niso dobili prav nobenih zagotovil, ali bo država z ustreznimi ukrepi finančne podpore in nadzora nad uvozom, kot tudi z ozaveščanjem potrošnikov, poskrbela za obstoj malih slovenskih kmetov, ki utegnejo zaradi poplave cenejših in kakovostno vprašljivih izdelkov iz tujine prenehati s svojim poklicem.

Sporazum Mercosur zajema kar 700 milijonov velik potrošniški trg, prosta trgovina naj bi tekla v obeh smereh, Evropa se zanaša, da bo z izvozom v Južno Ameriko okrevala avtomobilska industrija, a najslabšo utegnejo potegniti kmetje. Od mesa pa vse do sadja po nižji ceni – kmetje pred evropskim parlamentom že tedne burno protestirajo in napovedujejo nov velik protest.

O tem in še več smo se v tokratnem podkastu Vroča tema pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine, ki pokriva področje mladega slovenskega kmeta in kmetijske politike. V teh državah članicah organizacije Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj, Paragvaj) je še vedno dovoljena uporaba pesticidov, po navedbah nekaterih okoljskih organizacij tudi najmanj 250 aktivnih snovi, ki so danes v Evropi prepovedane. Jih bomo vozili v Evropo, kljub temu, da niso dovoljene, če pa morajo evropski kmetje spoštovati mejne vrednosti? Paradoks je, da države članice EU pesticide izvažajo v države tretjega sveta, zdaj pa se bodo te strupene snovi v hrani vračale nazaj v Evropo.

Ključni poudarki iz pogovora:

• Mladi kmetje se vse manj odločajo za kmetovanje, saj je to poklic z nizkim dohodkom in šibko socialno varnostjo.
• V Sloveniji je le 3,5% mladih kmetov do 35 let in 6,8% do 40 let.
• Kmetje se soočajo z izzivi nepredvidljivosti trga, podnebnih sprememb in konkurenčnosti, predvsem zaradi cenovne občutljivosti potrošnikov.
• Trgovinski sporazum Mercosur bi lahko ogrozil evropsko kmetijstvo, predvsem zaradi nižjih standardov v državah Mercosurja glede uporabe pesticidov, antibiotikov in delovnih pogojev.
• Kljub zagotovilom o varovalih obstaja skrb, da bo uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Mercosurja ogrozil slovenskega kmeta.
• Slovenija bi morala zahtevati strožji nadzor nad uvozom in označevanje porekla živil, da bi zaščitila potrošnike in domače kmetijstvo.
• Spodbujati je treba porabo lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah in med potrošniki.
• Izvajati bi bilo treba izobraževalne programe za ozaveščanje potrošnikov o pomenu lokalne in kakovostne hrane.