Čudež življenja z Jankovićevim blagoslovom
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ljubljani se že več dni spotikamo ob kable in odre, če pogledamo kvišku, pa nas preseneti tradicionalna spermalna konstelacija. V mislih umetnika Zmaga Modica, ki je že vrsto let odgovoren za poletno deževje in zimsko razsvetljavo, se novo leto povezuje z novim rojstvom.
Novo rojstvo, kot vsi vemo, v strogem bistvu nosi resnico jajčeca, spermijev, kromosomskih parov in dvojne vijačnice. Reči, ki se svetijo po Ljubljani in nas, no - posiljujejo s svojim prazničnim sporočilom, so dejstva spočetja.
Ko se pred Frančiškansko cerkvijo novo življenje v svojem naravoslovnem bistvu uprizarja na zaslonu, je agenda klerikalna in nazadnjaška. Ko je na istem trgu in v istem letu novo življenje izpod rok umetnika uprizorjeno kor spermalni roj nad Slovensko cesto ali kot spoj semenčice in jajčeca nad Tromostovjem, je to pač estetski presežek. Zanimiva domislica. Izjemen koncept.
Kako na novo rojstvo gledamo v luči luči, je vsekakor zanimivo. Nihče se ne vpraša, če je kreativno spočetje novega leta dovolj, da mu pustimo živeti. Novega leta pač ne moremo splaviti - lahko ga le slavimo.
Na mestu, kjer se je vrtel posnetek spočetja, se bodo zdaj svetile luči spočetja. Nanje bo gledal Prešeren, Frančiškanska cerkev in smreka gromozanka, ki se ji letos reče Melania. Melania, mogočna in košata, na njej pa se bo svetilo 20 tisoč lučk.
Letos bo Melania Prešernu zastrla pogled na Julijo. A pustimo paradokse.
In kakorkoli so inštalacije lučk kontraverzne skoraj kot njihov postavljalec, so v resnici predvsem neškodljive. Spočetje ni subverzivno – ne v lučeh, ne v filmu, ne v dejanju. Če Prešeren zaradi konstelacij ne vidi več Julije in če mi ne vidimo več katoliške cerkve – komu mar.
Mogoče manjko notranje luči kompenziramo z megalomanskim osvetljevanjem mesta. Vsako leto prej, vsako leto več ... kot da bi se bali teme.
Če bi bil Jezus rojen v Ljubljani, bi bil rojen pod mostom, tam med Kliničnim centrom in Poljanami. Ali pa v Štepanjskem naselju, v majhni garsonjeri dobrih ljudi, mogoče v kakšnem temnem motelu, na robu mesta. Ne bi videl centra in naših konceptualnih inštalacij. Ne bi slišal županovega nagovora, Marija ne bi popila kozarca kuhanega vina, Jožef si ne bi privoščil klobase.
In sveti trije kralji do njega ne bi našli poti. Zvezde nad Ljubljano so ob svetlobnem onesnaževanju že davno ugasnile.
Ljudje, prižgimo Luč!
Novo rojstvo, kot vsi vemo, v strogem bistvu nosi resnico jajčeca, spermijev, kromosomskih parov in dvojne vijačnice. Reči, ki se svetijo po Ljubljani in nas, no - posiljujejo s svojim prazničnim sporočilom, so dejstva spočetja.
Ko se pred Frančiškansko cerkvijo novo življenje v svojem naravoslovnem bistvu uprizarja na zaslonu, je agenda klerikalna in nazadnjaška. Ko je na istem trgu in v istem letu novo življenje izpod rok umetnika uprizorjeno kor spermalni roj nad Slovensko cesto ali kot spoj semenčice in jajčeca nad Tromostovjem, je to pač estetski presežek. Zanimiva domislica. Izjemen koncept.
Kako na novo rojstvo gledamo v luči luči, je vsekakor zanimivo. Nihče se ne vpraša, če je kreativno spočetje novega leta dovolj, da mu pustimo živeti. Novega leta pač ne moremo splaviti - lahko ga le slavimo.
Mogoče manjko notranje luči kompenziramo z megalomanskim osvetljevanjem mesta. Vsako leto prej, vsako leto več ... kot da bi se bali teme.
Melania bo zasenčila Julijo
Na mestu, kjer se je vrtel posnetek spočetja, se bodo zdaj svetile luči spočetja. Nanje bo gledal Prešeren, Frančiškanska cerkev in smreka gromozanka, ki se ji letos reče Melania. Melania, mogočna in košata, na njej pa se bo svetilo 20 tisoč lučk.
Letos bo Melania Prešernu zastrla pogled na Julijo. A pustimo paradokse.
In kakorkoli so inštalacije lučk kontraverzne skoraj kot njihov postavljalec, so v resnici predvsem neškodljive. Spočetje ni subverzivno – ne v lučeh, ne v filmu, ne v dejanju. Če Prešeren zaradi konstelacij ne vidi več Julije in če mi ne vidimo več katoliške cerkve – komu mar.
Mogoče manjko notranje luči kompenziramo z megalomanskim osvetljevanjem mesta. Vsako leto prej, vsako leto več ... kot da bi se bali teme.
Kdo si že ti?
Če bi bil Jezus rojen v Ljubljani, bi bil rojen pod mostom, tam med Kliničnim centrom in Poljanami. Ali pa v Štepanjskem naselju, v majhni garsonjeri dobrih ljudi, mogoče v kakšnem temnem motelu, na robu mesta. Ne bi videl centra in naših konceptualnih inštalacij. Ne bi slišal županovega nagovora, Marija ne bi popila kozarca kuhanega vina, Jožef si ne bi privoščil klobase.
In sveti trije kralji do njega ne bi našli poti. Zvezde nad Ljubljano so ob svetlobnem onesnaževanju že davno ugasnile.
Ljudje, prižgimo Luč!
Zadnje objave
Bi moral namesto Miloša Milovića v zapor Aleksander Čeferin?
15. 10. 2024 ob 9:33
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Ekskluzivno za naročnike
Bi moral namesto Miloša Milovića v zapor Aleksander Čeferin?
15. 10. 2024 ob 9:33
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.