Čudež življenja z Jankovićevim blagoslovom
V Ljubljani se že več dni spotikamo ob kable in odre, če pogledamo kvišku, pa nas preseneti tradicionalna spermalna konstelacija. V mislih umetnika Zmaga Modica, ki je že vrsto let odgovoren za poletno deževje in zimsko razsvetljavo, se novo leto povezuje z novim rojstvom.
Novo rojstvo, kot vsi vemo, v strogem bistvu nosi resnico jajčeca, spermijev, kromosomskih parov in dvojne vijačnice. Reči, ki se svetijo po Ljubljani in nas, no - posiljujejo s svojim prazničnim sporočilom, so dejstva spočetja.
Ko se pred Frančiškansko cerkvijo novo življenje v svojem naravoslovnem bistvu uprizarja na zaslonu, je agenda klerikalna in nazadnjaška. Ko je na istem trgu in v istem letu novo življenje izpod rok umetnika uprizorjeno kor spermalni roj nad Slovensko cesto ali kot spoj semenčice in jajčeca nad Tromostovjem, je to pač estetski presežek. Zanimiva domislica. Izjemen koncept.
Kako na novo rojstvo gledamo v luči luči, je vsekakor zanimivo. Nihče se ne vpraša, če je kreativno spočetje novega leta dovolj, da mu pustimo živeti. Novega leta pač ne moremo splaviti - lahko ga le slavimo.
Na mestu, kjer se je vrtel posnetek spočetja, se bodo zdaj svetile luči spočetja. Nanje bo gledal Prešeren, Frančiškanska cerkev in smreka gromozanka, ki se ji letos reče Melania. Melania, mogočna in košata, na njej pa se bo svetilo 20 tisoč lučk.
Letos bo Melania Prešernu zastrla pogled na Julijo. A pustimo paradokse.
In kakorkoli so inštalacije lučk kontraverzne skoraj kot njihov postavljalec, so v resnici predvsem neškodljive. Spočetje ni subverzivno – ne v lučeh, ne v filmu, ne v dejanju. Če Prešeren zaradi konstelacij ne vidi več Julije in če mi ne vidimo več katoliške cerkve – komu mar.
Mogoče manjko notranje luči kompenziramo z megalomanskim osvetljevanjem mesta. Vsako leto prej, vsako leto več ... kot da bi se bali teme.
Če bi bil Jezus rojen v Ljubljani, bi bil rojen pod mostom, tam med Kliničnim centrom in Poljanami. Ali pa v Štepanjskem naselju, v majhni garsonjeri dobrih ljudi, mogoče v kakšnem temnem motelu, na robu mesta. Ne bi videl centra in naših konceptualnih inštalacij. Ne bi slišal županovega nagovora, Marija ne bi popila kozarca kuhanega vina, Jožef si ne bi privoščil klobase.
In sveti trije kralji do njega ne bi našli poti. Zvezde nad Ljubljano so ob svetlobnem onesnaževanju že davno ugasnile.
Ljudje, prižgimo Luč!
Novo rojstvo, kot vsi vemo, v strogem bistvu nosi resnico jajčeca, spermijev, kromosomskih parov in dvojne vijačnice. Reči, ki se svetijo po Ljubljani in nas, no - posiljujejo s svojim prazničnim sporočilom, so dejstva spočetja.
Ko se pred Frančiškansko cerkvijo novo življenje v svojem naravoslovnem bistvu uprizarja na zaslonu, je agenda klerikalna in nazadnjaška. Ko je na istem trgu in v istem letu novo življenje izpod rok umetnika uprizorjeno kor spermalni roj nad Slovensko cesto ali kot spoj semenčice in jajčeca nad Tromostovjem, je to pač estetski presežek. Zanimiva domislica. Izjemen koncept.
Kako na novo rojstvo gledamo v luči luči, je vsekakor zanimivo. Nihče se ne vpraša, če je kreativno spočetje novega leta dovolj, da mu pustimo živeti. Novega leta pač ne moremo splaviti - lahko ga le slavimo.
Mogoče manjko notranje luči kompenziramo z megalomanskim osvetljevanjem mesta. Vsako leto prej, vsako leto več ... kot da bi se bali teme.
Melania bo zasenčila Julijo
Na mestu, kjer se je vrtel posnetek spočetja, se bodo zdaj svetile luči spočetja. Nanje bo gledal Prešeren, Frančiškanska cerkev in smreka gromozanka, ki se ji letos reče Melania. Melania, mogočna in košata, na njej pa se bo svetilo 20 tisoč lučk.
Letos bo Melania Prešernu zastrla pogled na Julijo. A pustimo paradokse.
In kakorkoli so inštalacije lučk kontraverzne skoraj kot njihov postavljalec, so v resnici predvsem neškodljive. Spočetje ni subverzivno – ne v lučeh, ne v filmu, ne v dejanju. Če Prešeren zaradi konstelacij ne vidi več Julije in če mi ne vidimo več katoliške cerkve – komu mar.
Mogoče manjko notranje luči kompenziramo z megalomanskim osvetljevanjem mesta. Vsako leto prej, vsako leto več ... kot da bi se bali teme.
Kdo si že ti?
Če bi bil Jezus rojen v Ljubljani, bi bil rojen pod mostom, tam med Kliničnim centrom in Poljanami. Ali pa v Štepanjskem naselju, v majhni garsonjeri dobrih ljudi, mogoče v kakšnem temnem motelu, na robu mesta. Ne bi videl centra in naših konceptualnih inštalacij. Ne bi slišal županovega nagovora, Marija ne bi popila kozarca kuhanega vina, Jožef si ne bi privoščil klobase.
In sveti trije kralji do njega ne bi našli poti. Zvezde nad Ljubljano so ob svetlobnem onesnaževanju že davno ugasnile.
Ljudje, prižgimo Luč!
Zadnje objave
Vlada pripravlja rebalans proračuna: fiskalne zaveze za leto 2026 so presežene
17. 7. 2026 ob 15:08
Namesto popravljene ceste so dobili še nove ovire
17. 7. 2026 ob 14:10
Kovčki prtljage ali kovčki denarja?
17. 7. 2026 ob 10:00
Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu
17. 7. 2026 ob 7:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.