Škofje, svoboda in trideset srebrnikov

Naši donatorji ste v preteklem tednu v svojem e-poštnem predalu lahko prebrali sporočilo, da ste zdaj naši edini podporniki. Slovenska škofovska konferenca vsako leto podpira organizacije civilne družbe, ki v Sloveniji zagovarjajo in širijo krščanske vrednote. Čeprav je dolga leta podpirala tudi Zavod Iskreni, ki izdaja medija Iskreni in Domovina, in je največja družinska organizacija v državi, so se škofje letos odločili, da nas s svojo donacijo ne bodo podprli.

Odločitev naših škofov je sicer težko razumeti, a se jim za podporo v preteklih letih lepo zahvaljujemo. Verjamem, da bodo cerkveni dostojanstveniki sredstva, tako kot vedno, tudi tokrat namenili za dober in plemenit cilj.

Prav zato nas imate bralci radi. Radi prebirate zgodbe, o katerih drugi mediji molčijo. Tudi ko gre za katoliške teme, ob katerih smo navajeni udobnega molčanja in hitrega pometanja pod preprogo.

Da bomo še naprej pisali o dejstvih, o katerih nihče ne piše

Pred časom sem prebrala misel italijanskega novinarja Tiziana Terzanija: "Obstaja vidik novinarstva, ki me vedno fascinira: dejstva o katerih nihče nič ne napiše, pravzaprav ne obstajajo." Ravno to je poslanstvo Domovine. Da govorimo o dejstvih, o katerih nihče nič ne napiše, pa čeprav za ceno jeznih komentarjev in izgubljenih donacij.

Prav zato nas imate bralci radi. Radi prebirate zgodbe, o katerih drugi mediji molčijo. Tudi ko gre za katoliške teme, ob katerih smo navajeni udobnega molčanja in hitrega pometanja pod preprogo. Škoda bi bilo, da bi zaradi omejenih finančnih sredstev utišali medij, ki si upa pisati tudi o perečih problemih Katoliške Cerkve v Sloveniji in si pred njimi ne zatiska oči.

Svoboda, ki jo imamo, je zlata vredna in bi jo bilo nespametno prodati za trideset srebrnikov - komurkoli - posvetni ali cerkveni oblasti. S svobodo pa pride tudi velika odgovornost do vseh, ki nas podpirate. Odgovornost, da poročamo verodostojno, profesionalno in neodvisno. In nimamo namena, da bi v prihodnje s tem prenehali.

Naj tokratni komentar zaključim z anekdoto. Pred kratkim se mi je zgodilo, da je debata v družbi nanesla na temo, ki bi bila za Domovino zanimiva. Ko sem to povedala na glas, sem dobila jezno opozorilo "da ne bi slučajno". In moj odgovor? "Napisala bom kar bom hotela, kadar bom hotela in kakor bom hotela. In če bo Rok (urednik) hotel, bo objavil."

Šalo na stran. Novinarji in komentatorji Domovine nismo žrtve urednikove, verske ali politične cenzure. Pa bi mogoče morali biti, saj so naši članki kritični in odmevni. Marsikdaj komu stopimo na živec, s tem pa življenje zakompliciramo predvsem sebi. A škoda bi bilo, da zaradi lastnega udobja ne bi govorili o pomembnih temah. Priznajte, da smo vam prav zaradi tega prirasli k srcu in bi pogrešali naše kritične in iskrene poglede na svet.

Če želite, da bomo še naprej pisali kar bomo hoteli, kadar bomo hoteli in kakor bomo hoteli, točno tako kot v resnici je, brez cenzure in celofana, ste zdaj na vrsti vi. Hvala za vašo podporo.