Danes: spomin vseh vernih rajnih

Danes, 2. novembra, v katoliški Cerkvi praznujemo oziroma obhajamo praznik vernih duš, ki ga imenujemo tudi vernih duš dan, vseh vernih duš dan, spomin vseh vernih rajnih. Na ta dan se spominjamo vseh duš, ki se še očiščujejo v vicah. 

Že v stari zavezi Svetega pisma se omenja molitev za rajne (2 Mkb). V daljnih obdobjih krščanstva so imena umrlih bratov zapisali na diptih (izhaja iz grščine, pomeni predmet z dvema ploščama, ki sta par, in sta pogosto zvezani s tečajem). V 6. stoletju so se rajnih članov v benediktinskih samostanih spominjali na binkoštni praznik. V Španiji je dan spomina na rajne obstajal že v časih svetega Izidorja (umrl leta 636). Corveyski opat Widukind okoli leta 980 poroča, da so imeli molitve za rajne 1. oktobra. To navado je sprejela in blagoslovila vesoljna Cerkev. 

Sveti Odilon (umrl leta 1048), opat v clunyjskem samostanu (samostan v Clunyju je bil eden najvplivnejših, če ne najvplivnejši samostan v srednjem veku, saj so od tam izšli vsaj štirje papeži), je leta 988 ukazal vsem sebi podrejenim samostanom, ki jih je bilo okoli tisoč, naj 1. novembra popoldne po vseh cerkvah zvonijo zvonovi v spomin na rajne, menihi naj molijo večernice za umrle, drugi dan pa naj zanje opravijo slovesni oficij (molitveno bogoslužje), darujejo zanje sveto mašo in delijo miloščino. Pobožnost se je sprva razširila v kartuzijanskih in benediktinskih samostanih, v naslednjih stoletjih pa jo je za svojo vzela vsa Evropa.

Zaradi stisk prve svetovne vojne je papež Benedikt XV. Leta 1915 dovolil, da lahko vsak duhovnik 2. novembra, na dan vseh vernih rajnih, daruje tri svete maše za rajne. Ta tradicija, tri svete maše, ki jih duhovnik opravi eno za drugo, je vsaj ponekod po Sloveniji še vedno živa. 

Obhajanje praznika 

Spominu vseh vernih rajnih je posvečeno že popoldne praznika vseh svetih 1. novembra in ves naslednji dan 2. novembra. V Sloveniji je sicer 1. november državni praznik z imenom dan spomina na mrtve, ki pa se precej razlikuje od zgoraj omenjenih krščanskih praznikov. 

Rimski martirologij ali koledar, v katerem so sprva zaznamovali obletnice svetih mučencev, kasneje pa tudi drugih od Cerkve razglašenih svetnikov, naznanja spomin vseh vernih rajnih s temi jedrnatimi besedami (navajamo dobesedno): »Danes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov. Pravkar se je Cerkev kot skupno nežna čuteča mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi slavospevi vse svoje otroke v nebeškem veselju. Zdaj pa bi v svoji materinski skrbi vsem svojim otrokom, ki trpijo v kraju očiščevanja, s svojo mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, rada pomagala, da bi čim prej mogoče bili sprejeti v občestvo nebeščanov.« 

Molitev za rajne

Verni ljudje na ta dan še posebej prosimo za duše pokojnih, ki smo jih poznali in tudi za popolne neznance, ki so morda še v kraju zorenja in očiščevanja za nebesa. Temu kraju ali stanju pravimo vice. Same si te duše ne morejo več pomagati, čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti.

Ali je določena duša še v vicah, ne moremo vedeti. Dušam v vicah torej lahko pomagamo mi, ki smo še živi, člani »potujoče Cerkve« ali pa tisti, ki so že zveličani v nebesih. Za rajne lahko darujemo evharistično daritev, miloščino, spokorna dela in odpustke. 

Danes je pravi dan, da zmolimo za pokojne, ki smo jih poznali. Ob določenih pogojih pa lahko prejmemo tudi popolni ali delni odpustek (velja 1. novembra in 2. novembra, pod običajnimi pogoji: spoved, obhajilo, molitev po namenu papeža).