Dobavne verige polprevodnikov vse bolj usmerjajo ekonomijo in geopolitiko

Pomen polprevodnikov za 21. stoletje je nemogoče preceniti. So povsod in v vsakem digitalnem predmetu. Na primer: povprečen avto ima približno 1400 čipov, nekateri celo 3000. Vsako leto se proizvede več kot 1 bilijon čipov, trg pa je leta 2022 dosegel 618 milijard dolarjev.
Na podoben način, kot so zaloge nafte določale ekonomijo in geopolitiko zadnjih 50 let, bodo naslednjih 50 let to počeli polprevodniki.
»Pred desetletji so Združene države proizvedle skoraj 40 % čipov na svetu. Zdaj jih proizvedemo samo 12 %,« pogosto navaja Ministrica za trgovino ZDA Gina Raimondo. Z zakonom CHIPS in znanost naj bi se to sedaj spremenilo.
Zakon, sprejet avgusta 2022, je eden od temeljnih delov zakonodaje administracije Joeja Bidna, ki namenja skoraj 53 milijard dolarjev subvencij in naložb, da bi prepričala podjetja za polprevodniške čipe, da svoje tovarne preselijo nazaj v Združene države. To je korenček za največja podjetja v industriji, ki naj bi bil protiutež vse strožjemu nadzoru izvoza, ki mnogim od njih preprečuje prodajo svojih izdelkov na Kitajsko, poroča Foreign Policy.
Zadrževanje kitajskega tehnološkega napredka – zlasti na področju polprevodnikov in aplikacij umetne inteligence, ki jih poganjajo – je bila ena najpomembnejših prednostnih nalog Bidnove administracije. Toda konkurenca s Kitajsko zgolj pospešuje prehod, ki je že bil v teku, sprožilo pa ga je pomanjkanje polprevodnikov med pandemijo covida-19.
Podjetja so se pozivu z navdušenjem odzvala. Po podatkih Združenja polprevodniške industrije je bilo napovedanih najmanj 70 novih projektov, odkar je bil leta 2020 prvič predstavljen zakon CHIPS in znanost, z načrtovanimi naložbami v skupni vrednosti 220 milijard dolarjev. Vendar pa se štiri leta pozneje že začenjajo kazati razpoke, predvsem zaradi kombinacije pomanjkanja delovne sile in upočasnitve trga.
ZDA in EU želita skupaj predstavljati polovico svetovne proizvodnje čipov
ZDA pa niso edine, ki si želijo povečati zmogljivosti proizvodnje čipov. Evropska unija ima svoj zakon o čipih z več kot 46 milijardami dolarjev sredstev; Japonska namerava razdeliti 13 milijard dolarjev subvencij za polprevodnike in Indija je začela "Misijo polprevodnikov", da bi poskušala vzpostaviti lasten ekosistem za izdelavo čipov.
Kljub želji po ponovni prevladi v proizvodnji polprevodnikov ZDA aktivno spodbujajo in v nekaterih primerih celo omogočajo svojim zaveznikom in partnerjem, da okrepijo lastne zmogljivosti. Velik del razprav v okviru Sveta za trgovino in tehnologijo ZDA-EU (TTC), ki se je konec januarja sestal v Washingtonu, se nanaša na usklajevanje teh spodbud in preprečevanje potencialno škodljive tekme subvencij.
»Moramo sodelovati drug z drugim. Ne bi smeli tekmovati drug proti drugemu,« je Raimondo dejala na dogodku ob robu prejšnjih srečanj TTC. Margrethe Vestager, izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za konkurenco in digitalno gospodarstvo, se je strinjala in naslednji dan napovedala cilj, da bi Združene države in Evropa skupaj predstavljale približno 50 odstotkov svetovne proizvodnje čipov.
Intel se že širi v Evropo, lansko leto je začel proizvodnjo v novi tovarni na Irskem in napovedal še eno na Poljskem skupaj z naložbo v Nemčiji v vrednosti 33 milijard dolarjev.
ZDA iščejo partnerje tudi v Aziji
Tajska je le zadnji primer države, ki bo imela koristi od prerazporeditve proizvodnje polprevodnikov. Električna in elektronska industrija je eden glavnih magnetov za tuje naložbe na Tajskem in ključni sektor, ki ga želi razširiti vlada tajskega premierja Sretthe Thavisina, poroča Reuters.
"Proizvodnja polprevodnikov je nevarno koncentrirana v eni ali dveh državah na svetu," je na dogodku v Bangkoku dejala Raimondo in poudarila, da si bodo ZDA prizadevale spodbuditi dodatne naložbe v države, ki so del Indo-pacifiškega gospodarskega okvira (IPEF). IPEF pod vodstvom ZDA, katerega cilj je deloma zagotoviti državam v regiji alternativo tesnejšim povezavam s Kitajsko, sestavlja 14 držav, vključno s Tajsko.
Polprevodniki so tudi zopet v središču japonsko-ameriškega zavezništva. Sodelovanje temelji na skupni zaskrbljenosti glede naraščajoče kitajske prevlade v sektorju, poroča Japan Times. Maja 2022 sta se japonski minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo Koichi Hagiuda in ameriška ministrica za trgovino Gina Raimondo dogovorila, da bosta "dramatično pospešila" sodelovanje in se osredotočila na razvoj polprevodnikov naslednje generacije. Julija sta se vladi dogovorili o ustanovitvi skupnega raziskovalnega centra za nove čipe. Poleg tega sta vladi maja 2023 ustanovili ameriško-japonsko univerzitetno partnerstvo za napredek delovne sile ter raziskave in razvoj polprevodnikov za prihodnost. Ta 60-milijonska pobuda skuša poglobiti vezi med industrijo in visokim šolstvom na Japonskem, pri čemer je vključenih enajst visokošolskih inštitutov ZDA.
Raimondo je v začetku tega tedna obiskala tudi Filipine, kjer je dejala, da bodo ameriška podjetja napovedala naložbe v višini več kot milijardo dolarjev v državi, ki je trdna zaveznica ZDA. Naložbe bodo zajemale področja, kot so sončna energija, električna vozila in digitalizacija.
Kitajska obljublja protiukrepe
Kitajsko veleposlaništvo na Filipinih je že kritiziralo ZDA, ker so izrazile nadaljnje omejitve izvoza čipov na Kitajsko, češ da dejanje krši tržne norme in moti globalne dobavne verige.
Izvajanje izvoznih omejitev polprevodnikov s strani ZDA ni samo v nasprotju z načelom obravnave po sistemu največjih ugodnosti, opisanim v 1. členu Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), ter določbami Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah v trgovini, ampak je tudi v nasprotju s tržnimi zakoni, moti običajni trgovinski red, vpliva na mednarodno proizvodnjo in stabilnost dobavne verige ter predstavlja očitno ekonomsko ustrahovanje, je po poročanju People’s Daily v četrtek dejal tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva na Filipinih.
Kitajska poziva ZDA, naj prenehajo s politiziranjem gospodarskih, trgovinskih in tehnoloških vprašanj ter pozivanjem svojih zaveznikov k ločevanju in motnjam dobavnih verig s Kitajsko. Kitajska je obljubila, da bo sprejela potrebne ukrepe za zaščito svojih legitimnih pravic in interesov, je dejal tiskovni predstavnik.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Vlada, dobrodošla na Povšetovi

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

2 komentarja
Realist
Digitalno zlato, čipi. Kdor tega be bo imel bo postal odvisen od tistih ki to imajo, npr. od Kitajcev...
Orwel je napovedoval te stvari.
Andrej Muren
Evropa, zlasti EU bi se morala organizirano lotiti proizvodnje mikročipov zaradi njihove izjemne pomembnosti. Tisti predeli sveta, ki tega razvoja ne bodo obvladali, bodo postali nerazviti svet. Za povrh pa obstaja še kitajska grožnja Tajvanu, ki je zelo velik proizvajalec čipov. Če bi se še tam začela vojna, kakršna je v Ukrajini, bi Zahod zelo trpel zaradi pomanjkanja čipov. Spomnimo se le, kakšne težave so na Zahodu zaradi proizvodnje orožja, ki je tu v zadnjih treh desetletjih zakrnela. Niti granat ni Zahod sposoben izdelati v dovoljšnjih količinah, da bi jih poslal Ukrajincem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.