Domovina št. 268: Jadranskega morja nekega dne ne bo več

268. številka tednika Domovina prinaša razmisleke o geološki preteklosti Slovenije, vse pogostejših vremenskih skrajnostih in naravnih rešitvah za prihodnost. V ospredju so tudi razvoj Slovenije, energetika, promet in aktualno politično dogajanje. Nadaljujejo se serije o Islamski državi, Novi reviji, medicinski tranziciji mladoletnikov ter Ivanki in Žanu Prešernu. Za konec so tu še zgodba o svetem Frančišku, recept in razvedrilo.

Tomaž Cuder se je pogovarjal z dr. Andrejem Šmucem o potresih, vulkanih, plazovih, jezerih in dinozavrih ter o geološki preteklosti Slovenije. Dr. Šmuc med drugim napoveduje, da bo Jadransko morje zaradi premikanja tektonskih plošč nekoč izginilo.

Alenka Gaberščik piše o vse pogostejših skrajnih vremenskih dogodkih in zmanjševanju sposobnosti narave za zadrževanje vode. Prav tako opozarja na pomen gozdov, mokrišč, rastlinstva in naravnih rešitev pri preprečevanju poplav, suš in pregrevanja krajine.

Ema Španovič piše o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki prinaša nižje najemnine za mlade in družine, omejitev socialnih prispevkov ter spodbude za delo po upokojitvi, s čimer želi zmanjšati bremena ter spodbuditi delo in razvoj.

Dr. Peter Legiša predstavlja razvoj energetike v ZDA do leta 2031; od hitrega širjenja sončnih in vetrnih elektrarn ter hranilnikov energije do razvoja novih jedrskih elektrarn in omejene rasti plinskih elektrarn.

Simon Smolak piše o prihodnosti tretje razvojne osi, njenem vplivu na promet in prostor ter potrebi po premišljenem načrtovanju cest, javnega prevoza, kmetijskih zemljišč in varovanja narave.

Zala Klopčič piše o prvi oddaji BRIF, v kateri z Janezom Marinkom komentirata aktualno politično dogajanje, od afere predsednice republike in protestov na Bledu do štirih referendumov in še kaj. Teme osvetljujeta kot predstavnika mlajše generacije.

Luka Svetina se je pogovarjal z Jelkom Kacinom o začetku vroče politične jeseni, protestih proti vladi, referendumih, prihodnosti opozicije ter aktualnem dogajanju okoli Roberta Goloba in Nataše Pirc Musar.

Mitja Pucelj piše o delovanju posameznikov v skupinah ter o nevarnostih konformizma, skupinskega mišljenja in skupinskega premika. Posebej poudari vlogo vodij pri spodbujanju kritičnega razmišljanja in sprejemanju drugačnih mnenj.

Aljuš Pertinač piše o oznaki »skrajna desnica« v povezavi z nemško AfD ter skozi primerjavo z drugimi političnimi strankami odpira vprašanje, kako smiselne so danes tradicionalne delitve na levico in desnico.

Milena Miklavčič piše o slovenski nestrpnosti do sosedov in pomanjkanju občutka za skupno dobro. S primeri pokaže, kako lahko sebičnost in nagajanje prevladata nad razumom – od nasprotovanja hospicu in otroškim igriščem do zaviranja skupnih rešitev.

V desetem delu serije »Vzpon Islamske države« Andraž Šest opisuje, kako je samovžig Mohameda Bouazizija zanetil arabske revolucije in zamajal avtoritarne režime v regiji. Ob padcih oblasti in vzponu islamistov se je odprla priložnost za nov džihadistični koncept – Islamsko državo.

Matej Leskovar v novem članku iz serije o ljudskofrontni koaliciji spregovori o ustanovitvi Nove revije in osvetli dvojnost med javnimi napadi na pobudnike in partijsko podporo reviji. 

V 32. članku serije Kolaboracija in propaganda Matej Leskovar pokaže nezakonitost Viškega sporazuma med Titom in dr. Šubašićem in pokaže, da po njegovem podpisu Kraljevina Jugoslavija ni imela zakonite in legitimne vlade.

Primož Lampič se na satiričen način poigrava z idejo »slovenskega narodnega športa« – postavljanjem ovir – ter skozi primere birokracije, gradnje in zdravstva opisuje, kako se je zaviranje in upočasnjevanje v Sloveniji skoraj spremenilo v nacionalno disciplino.

Ivan Sivec v zadnjem delu serije »Kako smo zidali hiše« humorno opisuje življenje po vselitvi, od obiskovalcev in hišnih pravil do kadilcev, psov in nepovabljenega gosta – krta. Ob tem se poigrava tudi z mislijo, da po končani gradnji hiša pravzaprav začne upravljati svojega lastnika.

Igor Gošte nas povabi na izlet do Češke koče na Jezerskem, kjer nas poleg čudovitih razgledov čakajo zanimiva zgodovina koče, zahtevnejši deli poti in zgodbe legendarne alpinistične družine Karničar.

Milan Krek, dr. med., v zgodbi o eni od številnih zastrupitev z opioidi predstavi nalokson – zdravilo, ki lahko v ključnih minutah reši življenje. Ob tem opozarja na pomen njegove dostopnosti in širše obravnave odvisnosti.

Mateja Peršolja skozi oči učenca opazuje učiteljico, ki želi poskrbeti za vse, opozarja na posledice pretiranega usmerjanja, prevzemanja odgovornosti in prekinjanja učencev sredi učenja ter se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi jih preprosto nehali prekinjati.

Marija Šega v drugem delu serije »Ko otrok želi spremeniti spol« odpira vprašanje nepovratnih posledic medicinske tranzicije mladoletnikov, vrzeli v raziskavah in neenotnosti stroke. V ospredju ostaja vprašanje, kako otroku ponuditi pomoč, ki upošteva tudi njegovo prihodnost.

Ivan Sivec v zadnjem delu serije »Ivankine in Žanove sledi« pripoveduje o ljubezni, glasbi in skupni življenjski poti Ivanke in Žana Prešerna. Spominja se njunih začetkov, ustvarjanja z Alpskim kvintetom ter njunega življenja po glasbeni karieri.

P. dr. Andraž Arko predstavlja prvi zvočni celovečerni film o svetem Frančišku Asiškem iz leta 1944 ter njegovo zgodbo, Frančiškovo spreobrnjenje, filmsko podobo in sporočilo o miru, veri, ljubezni ter radosti.

Selma Bizjak je tokrat za nas pripravila recept za solato z ajdo in stročnicami. Solata je lahka jed, polna okusov, vlaknin in hranljivih sestavin, ki je primerna kot samostojen obrok ali okusna priloga.

Kot vedno, pa vas tudi na koncu te številke tednika pričakajo uganke, križanka in šale za popestritev septembrskih dni.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.