Drago K. Ocvirk, Časnik: Krščanstvo: kvas zgodovine … do kdaj?

Ocvirk v komentarju na Časniku piše, da je vrednote zahodne civilizacije ustvarilo krščanstvo, razlog za to sta prav obsodba in križanje Jezusa. Z njegovim vstajenjem je sam Bog pokazal, kakšni so njegovi kriteriji, vrednote. Iz tega razumevanja Boga je krščanstvo izpeljalo moralno revolucijo.

Nemočni so ob tem postali Božji otroci in zato si zaslužijo spoštovanje, kakršno gre najodličnejšim v družbi. Z zmago krščanstva se ni torej začelo »obdobje praznoverja in lahkovernosti«, marveč revolucija, ki je postavila v osrčje vsega človeka kot takšnega, še zlasti slabotnega in nemočnega – revnega, bolnega, žensko, otroka …

Krščanstvo se je nato borilo tudi za ukinitev suženjstva, za socialno pravičnost in človekove pravice - torej vrednote, ki jih imamo za samoumevne in jih je v našo civilizacijo vsadilo krščanstvo.

"Kaj bo ostalo od te opombe, če zavržemo kraj – Cerkev –, ki je Sveto pismo nove zaveze pripovedoval, uresničeval in zapisal? Kaj bo ostalo do »humanističnih« vrednot, če jim vzamemo dušo? »Če sekularni humanizem ne izvira iz razuma ali znanosti, ampak iz edinstvenega poteka krščanske evolucije – njen potek je po mnenju vse več ljudi v Evropi in Ameriki pustil za sabo mrtvega Boga –, kako naj bodo vrednote tega humanizma kaj drugega kakor sence nekega trupla? Kaj je temelj moralnosti, če ne religija?«, se še sprašuje John Gray."

Ko bo Cerkev v nedeljo obhajala misijonsko nedeljo, je priložnost za vernike, da se vprašamo, kakšen svet si želimo, kakšno človeštvo, kakšno družbo. Takšno, da bo v njej deloval Kristusov kvas dejavne ljubezni do slehernega človeka, ali pa svet, ki bo v tekmi za materialnimi dobrinami šel čez trupla – a ne Boga – marveč ljudi, še zlasti malih, šibkih, bolnih, revnih ...," še zapiše Ocvirk.